Začnimo tale tradicionalni decembrski intervju v Aziji. Pred kratkim ste se namreč  vrnili z Japonske. Kaj ste tam počeli, kakšen je bil namen delovnega obiska?

Občina Ajdovščina sodeluje v konzorciju, ki ga vodi Elektro Slovenija, čigar namen je razvijati projekte, ki so namenjeni proizvodnji in uporabi zelenega vodika. Vodik je po mojem mnenju zagotovo eden izmed energentov prihodnosti. Na Japonskem pa smo v okviru konzorcija iskali partnerska podjetja, s katerimi bi lahko tovrstne projekte izvajali tudi na domačih tleh, sploh v delu, ki se nanaša na proizvodnjo in skladiščenje vodika. Naše okolje je namreč zanimivo iz dveh vidikov mobilnosti; za potrebe aviacije ter za potrebe mestnega potniškega prometa. V Ajdovščini imamo željo tudi po vzpostavitvi demonstracijskega centra in na ta način vse te vodikove tehnologije čimbolj približati zainteresiranim.

Kašen je bil izplen obiska na Japonskem?

Mislim, da je bil izplen zelo dober. Šlo je sicer za šele prvi spoznavni obisk, a določeni dogovori že gredo v pravo smer. Zanimanje japonskih podjetij je veliko, potrebno pa je poudariti, da gre za projekte, ki jih bo tudi financirala država Japonska.   

Govorimo torej o zelo velikem projektu s precejšnjo podporo slovenske vlade. V njemu namreč sodelujejo tri ministrstva. To bo pravzaprav največji konzorcij, ki se bo v naslednjih letih ukvarjal s tehnologijo vodik v Sloveniji.

Kako varna je proizvodnja vodika?

To je povsem varna tehnologija. Vodik kot energent prihodnosti proizvajamo iz vode. Gre za elektrolizo vode, pri čemer nastajata vodik in kisik. Vse to so zelo varni procesi. Izziv, ki ga imamo v prihodnosti, pa je pocenitev proizvodnje in skladiščenja vodika. Danes je vse skupaj še predrago, da bi vodik konkuriral proizvodnji in predelavi nafte. Z vse več proizvodnje pa bo tudi ta energent postajal cenejši in tako privlačnejši za vsakdanjo uporabo.

Večkrat se takole kot župan odpravite na tuje. Kako pomembna so za vas povezovanja s tujim okoljem?

Odpiranje Ajdovščine navzven je pomembno iz več razlogov. Prvi je zagotovo v sektorju turizma, kjer predvsem Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina izvaja številne aktivnosti, s katerimi želimo pritegniti čim več tujih gostov v naše okolje. Pomembno pa je tudi ekonomsko sodelovanje s tujimi partnerji. Tu mislim predvsem na investitorje, ki prihajajo na naše območje in seveda obratno, sodelovanje domačih podjetij s tujimi partnerji. Na tem področju se tudi sam precejkrat aktiviram in poskušam pomagati. Ne gre pa zanemariti niti sodelovanja med ljudmi. Tako smo v zadnjem času obudili pobratenje z italijanskim Qulianom, ki je predvsem na področju izmenjave mladih zelo živahno. Z vsemi temi aktivnosti pa pomembno raste prepoznavnost občine Ajdovščina, tako doma kot tudi v tujini.

Ostaniva še malce pri tujini. Kakšno je zanimanje tujih podjetij za investicije na našem območju? Kažejo interes za zapolnitev poslovnih con tudi tujci?

Več ali manj so vse proizvodne kapacitete v naši občini polne. Prostora za širitev ni več dosti. Zato novih podjetij za investicije niti ne iščemo. Tuje investitorje iščemo predvsem pri velikih infrastrukturnih projektih. Ena izmed takšnih je investicija v Jochmannov mlin, kjer bo nastal hotel s pomočjo tujega kapitala. Tudi v kontekstu bodočega Parka znanja bomo ob domačih podjetjih iskali tuje partnerje, ki bodo lahko s svojim znanjem dopolnili vsebine, ki nam pri tem projektu še manjkajo. 

Kakšna je trenutna situacija s poslovnimi conami? V delu sta poslovni coni Gobi in Pod Mercatorjem? So vsa ta zemljišča že prodana?

Manevrskega prostora praktično ni več. Kot Občina poslovne cone oblikujemo za že vnaprej znane uporabnike, tako danes že vemo, kdo vse se bo naselil v poslovni coni, ki ju omenjate. Praznih površin v občinskem prostorskem načrtu skorajda ni več. Občina pripravlja novo urbanistično zasnovo mesta, ki bo tudi glede na rezultate ankete med občani predvidela širitev Ajdovščine. Pa ne le za gospodarstvo, temveč tudi za vse ostale dejavnosti.

Pride včasih tudi do »vroče krvi« pri dodeljevanju teh zemljišč? Ste bili morda kdaj kot župan deležen groženj?

Ne. Nikoli ni bilo nobenih groženj ali česa podobnega. Zemljišča smo najpogosteje oddali s pomočjo dražbe, kjer poskušamo kot Občina iztržiti čim več. Takšna praksa ne povzroča težav. Zemljišča so dana v prodajo takrat, ko smo prepričani, da zanje obstaja dovolj zanimanja za vzpostavitev neke dejavnosti. Na ta način se izogibamo špekulantom in po tem receptu nam stvari zelo dobro funkcionirajo. Vedno se maksimalno potrudimo za vsakogar, ki želi na našem območju graditi ali pa širiti lastno proizvodnjo.

Velja podobno tudi za stanovanjske gradnje in tovrstne investitorje?

Da, zelo podobno. Občina v te projekte vstopa kot lastnica zemljišč ali pa z ureditvijo komunalne infrastrukture. Z vsakim investitorjem pa poskušamo najti dogovor o prodajni ceni stanovanj oziroma iztržiti tako ceno, ki bo ekonomsko spremenljiva za naše okolje.

Koliko so razni investitorji nato pripravljeni vrniti v skupnost? Je tudi to kdaj pogoj, kdo bo dobil zemljišče?

Tega se osebno ne poslužujem, vem pa, da je to  praksa v nekaterih ostalih slovenskih občinah. Pri stanovanjskih projektih si npr. želimo iztržiti čim nižjo ceno kvadratnega metra stanovanj in na ta način poskušamo pomagati lokalnemu prebivalstvu. Dejstvo pa je, da so številna podjetja danes že zelo družbeno odgovorna in se sama odločajo za razne donacije, brez da bi jih mi kot Občina v to nagovarjali.

Katera gradbišča se bodo zagotovo odprla v prihodnjem letu?

V letu 2025 se bodo zagotovo odprla številna gradbišča, saj se začenja nov, dvoletni cikel proračunskih investicij. Teh bo precej tako v mestu kot tudi na podeželju. Največji bosta zagotovo investiciji v nov Zdravstveni center ter gradnjo šole v Šturjah. Storjeni pa bodo še prvi koraki v izgradnjo Parka znanja, širilo se bo ajdovsko pokopališče, gradilo se bo novo otroško igrišče na področju Kresnic. Med nova gradbišča pa lahko vključimo tudi začetek gradnje novega hotela na območju Jochmannovega mlina. Investicij po podeželju pa bo v letu, ki prihaja, res veliko in bi jih težko tukaj vse naštel. Skorajda v polovici vseh krajevnih skupnosti se bo pričelo nekaj graditi.

Katera gradbišča pa se bodo zaprla?

Zaključuje se Gasilski center Ajdovščina, ta bo v poletnem času predan v uporabo vsem službam, ki bodo tam delovala. Nekaj manjših investicij pa se bo zaključilo predvsem na podeželju. A pretežno smo vse večje občinske projekte »zaprli« že letos.

Je Expo še aktualna zadeva?

Da. Expo Vipavska dolina je še vedno aktualna zgodba, s katero sicer malce zamujamo, a v prihodnjem letu načrtujemo objavo urbanističnega natečaja in morda tudi že pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za projekt, pri katerem v tem trenutku sodeluje 23 partnerjev in zato je potrebno vložiti več energije v usklajevanje, da bo nato izvedba lažja.

Bo tudi obnova Lavričevega trga dobila nadaljevanje?

Da, v prihodnjem letu se ta prenova nadaljuje. Na vrsto pridejo Vilharjeva, Stritarjeva in Šibeniška ulica. Pričakujem objavo državnega razpisa, kjer računamo na pridobitev dovolj sredstev, da bo občinski proračun čim manj obremenjen s to investicijo. Določene stvari so v projektiranju že danes, nekatere so celo že zaključene.

Leto 2025 bo zagotovo tudi v znamenju kulture, saj bosta Nova Gorica in Gorica nosili naziv Evropska prestolnica kulture. Kako sami ocenjujete projekt EPK in kaj naj po vašem mnenju ostane dobrega tudi po zaključku?

Občina Ajdovščina v tem projektu sodeluje kot partnerska občina in sam na našem območju pričakujem predvsem učinke v turističnem sektorju. Se pa strinjam, da morajo tovrstni projekti pustiti neke dolgoročne rezultate v skupnosti. Tudi v smislu infrastrukturnih projektov. Verjamem, da bo v primeru Nove Gorice tako, želel pa bi si vzpostavitev več dolgoročnih programov, ki bi vsebino EPK-ja lahko zagotavljali kontinuirano skozi daljše obdobje. Kako bo s tem, pa bo pokazal čas.

Kakšno je sicer sodelovanje med sosednjimi občinami? Kako pogosto se srečate z županom Vipave ali pa Nove Gorice? Občutek imam, da bi tega bilo lahko več, a težko je to s »kavča« ocenjevati.

Z županom Vipave sva v stikih redno večkrat mesečno, saj imata občini številne skupne službe in projekte, pri katerih je sodelovanje nujno. Z ostalimi občinami v regiji je tega malce manj in se strinjam z oceno, da bi ga bilo lahko več. A odnosi so z vsemi dobri in tam, kjer je sodelovanje smiselno, le to tudi poteka.

Leto 2024 je bilo za vas posebno tudi s stališča poskusa izvolitve na predsedniški stolček stranke SD. Pred volitvami ste delovali dokaj samozavestno, a se je nato razpletlo drugače od pričakovanj. Kako danes že z malce distance vidite ta razplet? Vam je kaj žal?

Ne, nikakor mi ni žal, da sem se podal v to. Tudi v prihodnosti ne skrivam ambicij po vstopu v strankarske strukture. Kandidatura je obenem precej povečala mojo prepoznavnost v stranki, saj me predvsem na vzhodu države prej ni nihče poznal. Danes je zato moja pozicija zelo dobro sprejeta in morda se v prihodnje s podobno kandidaturo še pojavim. Z rezultatom volitev pa nisem razočaran, v takih primerih se ljudje pogosto raje odločajo za poznane obraze, s čimer seveda ni nič narobe.

Ostajate zvest stranki ali morda razmišljate o alternativah?

Ne. Ostajam član Socialnih demokratov, saj je to politična struja, ki mi je najbližje. Tudi vabila, ki sem jih imel iz drugih strank, sem zavrnil.

Ste kdaj razmišljali, da bi ustanovili lastno politično stranko?

Ne. Nikdar.

Lahko rečemo, da ste že kar izkušen politiki, pa vendar vas kdaj zamika tudi delo v gospodarstvu oziroma vas je gospodarstvo kdaj snubilo?

Da, tudi takšne ponudbe sem imel. A trenutno uresničujem svoje poslanstvo v politiki in tudi nadaljnje ambicije so povezane s politiko. Morda ne toliko z lokalno, bolj z državno. Morda bom kasneje začel razmišljati tudi o drugih možnostih.

Ste na polovici mandata. Boste čez dve leti kandidirali za še enega?

Če bi se danes odločal, bi bil moj odgovor da.

Kaj bi zaželeli občankam in občanom v tem prednovoletnem času?

Najprej bi se vsem rad zahvalil za sodelovanje in podporo, saj smo občanke in občane v letu 2024 kar dvakrat povprašali za mnenje. Najprej pri anketi, ki smo jo izvedli v začetku leta, ter nato še pri nedavni novi izvedbi Moje pobude. Zagotovo si želim takšnega sodelovanja tudi v prihodnje in verjamem, da bomo še naprej gradili skupnost, kot si jo želimo. Na temeljih solidarnosti in povezanosti. Na osebnem področju pa želim seveda vsakemu posebej zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

* Vse fotografije: Klemen Batagelj