V kateri fazi je trenutno prenova Pilonove galerije?

Trenutno poteka menjava elektro in strojnih instalacij ter obnova stavbnega pohištva. Ker je Pilonova galerija spomenik lokalnega pomena, bomo ohranili prvotne elemente in spremenili le tisto, kar je potrebno. Zamenjali smo na primer osvetljavo, saj pripomore k tako rekoč scenografiji razstave. Pritličje bo ohranjeno tako, kot ga je zasnoval arhitekt Svetozar Križaj, ki je nato leta 1975 za svoje delo tudi prejel Plečnikovo nagrado.

Galerija je v prenovi že od jeseni 2022. Kako ste prišli do ideje, da se stvari lahko izboljšajo? Kaj je bil povod za prenovo?

O prenovi se je razpravljalo že desetletja, ne gre za novejšo idejo. Ministrstvo za kulturo je leta 2022 objavilo razpis, na katerega je občina uspešno prijavila projekt obnove z novimi vsebinami. S potrditvijo ministrstva se je prenova lahko končno pričela.

Kako bi ocenili pomoč ustanov, tako na lokalni kot na nacionalni ravni, ki so vam v tem času pomagale s financiranjem ali drugimi načini?

Naša največja finančna podpornika sta občina Ajdovščina in Ministrstvo za kulturo. Pilonova galerija ima status pooblaščenega muzeja, kar pomeni, da upravlja z zbirkami nacionalnega pomena. Pri tem veljajo stroga pravila in standardi, zato je tu prisotna tudi npr. skrb za fond, ki zadeva veliko sredstev. Zaenkrat pa oba podpornika zgledno pokrivata nenazadnje enega najmanjših dejavnih zavodov z že omenjenim statusom v Sloveniji.

Celoten postopek je verjetno precej zahteven in vzame veliko več truda, kot bi si nekateri sprva mislili. Kaj je na primer eden od večjih izzivov, s katerim ste se med prenovo spopadali/se spopadate?

Med prenovo je bilo potrebno razširiti oziroma pridobiti dodatne prostore. Časovno smo se morali uskladiti, saj je istočasno potekala obnova zdajšnje Rustjeve hiše. V Narodni galeriji so nam priskočili na pomoč, da smo lahko večji del našega fonda preselili v njihov depo. Zavedati se je treba, da ti postopki vzamejo veliko časa, saj moramo paziti, da ne pride do nobene škode.

Kako je pa z zdajšnjimi vsebinami? Na kakšen način se v času prenove poskušate približati lokalni skupnosti in ohranjati umetniško ozaveščenost med domačini?

Nekaj malega smo delali na terenu, predvsem pa stvari potekajo virtualno. Včasih prosimo druge ustanove v bližini, da nam odstopijo prostor za izvedbe delavnic za otroke - med njimi Hišo mladih, Dom krajanov Ajdovščina, Dvorano Prve slovenske vlade… Sicer se zaradi časovnega usklajevanja in omejenega števila prostorov to zgodi redko.

Nameravate s podobnimi delavnicami nadaljevati tudi po tem, ko se bodo vrata Pilonove galerije ponovno odprla?

Ustaljene vsebine bomo ohranili, načrtujemo pa tudi veliko novih, ki bodo namenjene različnim skupinam, med njimi ranljivejšim. Postopoma si želimo vzpostaviti demenci prijazno točko. V galeriji bo na voljo indukcijska zanka, ki bo gluhim in naglušnim omogočala spremljanje poteka vodstva. Zbirke bodo prilagojene tudi slepim in slabovidnim, za razstave v nadstropnih prostorih pa je že dostopno dvigalo. Za otroke in družine načrtujemo tudi program praznovanja rojstnih dni in dogodke, ko bi otroci lahko prespali v galeriji. Nekaj dejavnosti bomo tudi povezali s prostorom doživetja mlinarstva in pekarstva v Rustjevi hiši.

Kaj pa same razstavljene zbirke v galeriji? Bodo razstavljena dela obiskovalcem že znana ali lahko pričakujemo tudi kaj novega?

Postavili bomo dve stalni zbirki – že znano zbirko del Vena Pilona in novo zbirko Pilonovih prijateljev. Slednja bo svoje mesto dobila v zgornjih prostorih Rustjeve hiše. V pritličju bomo z odprtjem galerije predstavili dela, ki so skozi desetletja oblikovala današnjo galerijo. Nabralo se je tudi precej del Vena Pilona, ki so bila donacija njegovega sina Dominiqua. Rdeča nit vseh treh zbirk bo predstavitev del oseb, ki so skozi leta prispevale k razvoju Pilonove galerije.

Naziv direktorice Pilonove galerije nosite že približno deset let. Kako se je vaša vloga spremenila skozi leta?

Manj časa imam za strokovno delo, vedno več pa ga porabim za birokracijo znotraj pravil delovanja javnega zavoda. Četudi je naš zavod majhen, so pravila enaka za vse. Upam, da politika razume, da je kultura pomembna in da jo je potrebno financirati. Je del nas in brez nje naše identitete ni. Poleg tržnega razmišljanja mora biti tu prisotna tudi skrb za ohranjanje programa in sklada.

Omenili ste pomembnost kulture. Pilonova galerije je ena najpomembnejših oziroma najpomembnejša kulturna ustanova v Ajdovščini. Kakšen pomen bi ji pripisali? Zakaj je tako pomembna za naše konce?

Pilonova galerija je eden izmed najpomembnejših kulturnih zavodov v občini Ajdovščina in še ponekod naprej, vsa zahvala pa gre njeni 50-letni zgodovini. Veno Pilon je umetnik evropskega slovesa in obe narodnosti, v katerih je ustvarjal - francoska in slovenska - , se prepletata v Ajdovščini. 

Starejše generacije se torej verjetno bolje spoznajo na zgodovino galerije in imajo posledično drugačen odnos do nje, kot recimo mlajše generacije. Opažate, da se tudi sam čut za kulturo razlikuje med generacijami v Ajdovščini?

Opazila sem, da se je starostna shema spremenila. Pridobili smo veliko mlajših obiskovalcev in družin. Otroci in šolarji radi hodijo na delavnice, vendar je zlasti v šoli malo časa za tovrstne vsebine. Ena od večjih težav je, da se mladi izselijo iz domačega okolja in se jih malo vrne nazaj. Želim si, da bi spoznali, da ni potrebno bežati v tujino, saj je pregled slednje v Ajdovščini prisoten že dolgo časa. 

V kakšnem stanju vidite galerijo čez eno leto? Kakšni so vaši cilji, ki si jih želite uresničiti do konca leta 2025?

Do takrat bomo odprti s tremi razstavami in upam, da bo vse potekalo brez težav. Čaka nas naporno leto, saj bo treba marsikaj sproti testirati in analizirati, kar pa je povsem normalno. Želimo si daljšega odpiralnega časa med vikendi in pa predvsem to, da bo v galeriji spet živahno. 

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

* Fotografije: Pilonova galerija arhiv   

Deli Nazaj