Praznično dogajanje v Ajdovščini se je danes pričelo že kmalu po 17. uri , ko je za napetost in vzdušje pred proslavo na Trgu 1. slovenske vlade stopnjeval nastop Mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom profesorja Andreja Kobala, ki deluje v okviru Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Uro kasneje pa je nabito polna dvorana pričela s slavnostno sejo Občine Ajdovščina. Dogajanje je odprl tradicionalni govor župana občine, tokrat tretji Tadeja Beočanina, ki je v svojih besedah poudaril močna prizadevanja Občine na vseh ravneh, za izboljšanje kvalitete bivanja v Ajdovščini.

Sledilo je osrednje dejanje, podelitev letošnjih najvišjih občinskih priznanj. Letošnje Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina je prejel Branko Jazbar, znan likovni pedagog in priznan umetnik, ki se je obenem proslavil tudi na športnem področju. Z Zlatim znakom Občine Ajdovščine pa so bili na letošnji proslavi ob občinskem prazniku nagrajeni: - Prostovoljno gasilsko društvo Col, ki praznuje 40. obletnico delovanja, Pivovarna Pelicon, ki je Ajdovščino postavila na svetovni pivski zemljevid, Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava, za zasluge pri ohranjanju domoljubnih vrednot, Ivan Ličen, član Društva zdravljenih alkoholikov, ki je osebni proces zdravljenja oplemenitil z aktivnim delovanjem v društvu in na področju preventive pred odvisnostmi nasploh, Rajko Troha, dolgoletni predsednik in aktiven krajan Velikih Žabelj ter aktualni predsednik Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina. Posebno županovo priznanje za izjemne dosežke pa je prejela Bojana Šaljić Podešva.

Kulturni program letošnje proslave z naslovom »To naše seme« je bil poklon Hublju, mrzli reki, ki na svoji kratki poti od izvira do izliva s svojimi vodami, energijo in navdihom že stoletja daje življenje tej dolini. Oblikovali so ga mladi – glasbena zasedba Mart, KUD Javovor Hudič in Plesni center ADC, koreograf Tamas Tuza, režiser zgodbe pa Peter Avbar.  Po proslavi pa dovolj priložnosti za druženje in pokušino vin, ki so na letošnjem občinskem ocenjevanju prejela listine odličnosti.

V spodnjih vrsticah v celoti objavljamo besede župana Tadeja Beočanina ob današnji osredni proslavi:

Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, dobrodošli na tradicionalni slavnostni seji na dan občinskega praznika, petega maja.

"Ko se zelenilo požene v gore, potem je pomlad." Tako začenja eno od svojih pesmi Ivan Mermolja. Ičetovi stihi so navdihnili tudi snovalce kulturnega dela progama v nadaljevanju slavnostne seje in verjamem, da bomo doživeli lep umetniški trenutek. Če si sposodim njegovo misel, potem bi lahko rekli tudi: „Ko po Ajdovščini snežijo cvetovi topol, potem je maj.“ In z njim občinski praznik. Iz leta v leto Občina Ajdovščina praznuje v maju. Že 72 let. Dan občinskega praznika ni bil izbran naključno. V spomin na pomemben zgodovinski dogodek ga praznujemo 5. maja, ko je bila leta 1945, v zadnjih dneh vojne, v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada. Dogodek je bil izrednega pomena za vse Slovence, še posebej pa za Primorce, ki so dotlej trpeli pod jarmom fašizma. Dogodek, ki se je zgodil v tej dvorani, je prinesel konec krute vojne, mir, svobodo in svetlo prihodnost.

Ob spoštovanju in negovanju spomina na preteklost pa občinski praznik plemenitimo s sedanjimi uspehi. Te uspehe pa nizamo vsi – vsak zase in vsi skupaj. Največje uspehe med uspehi pa dosežemo le, če smo povezani. Le tako bomo lahko na različnih življenjskih poteh sledili svojim ciljem in soustvarjali lepšo skupnost. Tako kot se je ljudstvo tistega maja iskreno veselilo novega začetka – v svobodi in lastni državi, tako je tudi danes čutiti hotenje po hitrejšem razvoju - v takšnem ustvarjalnem zanosu se poraja več idej - dobrih, uresničljivih idej. Vem, da smo jih veliko sposobni uresničiti za izboljšanje življenja na vseh ravneh, saj v naši občini želimo in znamo delati. Maj je res poseben mesec, mesec mladosti in veselja. Morda zato, ker narava v svojem vsakoletnem ciklu, po brstenju in cvetenju, že vstopa v naslednjo razvojno fazo – ko že lahko ocenimo, kako kaže letošnji letini, kaj smo naredili prav in kaj narobe in kaj je opravila narava sama.

Če to prenesemo na naše delo, na občino, ko smo že na dobri polovici mandata, lahko tudi že dokaj zanesljivo ocenimo, v kakšni fazi so sadovi našega dvo in pol letnega dela, pri čemer smo prvo leto operativno in finančno v glavnem zaključevali podedovane projekte. Smo pa tedaj sočasno pripravljali temelje strateškim smernicam razvojnega preskoka in uresničevanja zavez, ki smo jih obljubili našim ljudem.

Prva je vsekakor zaveza, da ponovno vzpostavimo uspešno gospodarsko zgodbo. Grenke izkušnje z usodo večine gospodarskih stebrov so narekovale, da v to zgodbo vstopimo tudi kot aktivni partner – da se dejavno vključimo v prizadevanja tako za nova delovna mesta, kot tudi za ohranjanje obstoječih. Zato je občina oblikovala paket spodbud in ukrepov, za katere je občinski svet odobril po dva milijona evrov letno. Domači podjetniki, ki širijo dejavnost, pa tudi vlagatelji od drugod so zares deležni velikih ugodnosti. Takšno spodbudno podporno okolje daje zelo dobre rezultate – samo v dveh letih so podjetja in zasebniki na novo odprli več kot 400 delovnih mest. Kar 250 naših občanov manj je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, stopnja brezposelnosti pa se je močno znižala, se prebila pod mejo stopnje brezposelnosti v državi, je pa še vedno višja kot v regiji. Zato moramo val optimizma, ki prežema naše podjetnike in ki ga čutimo na rednih srečanjih, še bolj izkoristiti. Poslovna cona v Talih je takorekoč že zasedena, potem ko smo odkupili zemljišča in jih komunalno opremili. Prve hale se že gradijo. Nadaljevali bomo pod Železnico in v Mircah, oziramo pa se že po novih možnostih.

To našo jasno strateško naravnanost prepoznavajo tudi izven naših meja, obiskujejo nas številne gospodarske in politične delegacije – kitajske, ruske, indijske, francoske, angleške, kar je sicer bolj dolgoročnega značaja, za zdaj pa smo pri vlagateljih iz Italije. Prepričala jih je zelo dobra prometna lega, ugodne cene zemljišč in še bolj ugodne cene komunalnih storitev, kadrovski potencial oziroma znanje, ki temelji na industrijski tradiciji, pa tudi fleksibilnost občine in drugih deležnikov pri urejanju dokumentacije. Pri tem ne spregledajo, čeprav smo zanje majhni, da razpolagamo z vso potrebno družbeno infrastrukturo, kakovost življenja pa dopolnjujejo čist zrak, dobra pitna voda in pa tudi varnost, saj je Ajdovščina še vedno med najbolj varnimi slovenskimi mesti.

Vitalnost občine je moč razbrati tudi skozi vpis v vrtce in šole. Oddelki vrtca so povsem zapolnjeni, lani smo s temeljito prezidavo prišli do dveh oddelkov vrtca na Colu. Na hitro rast števila šoloobveznih otrok pa smo odgovorili z novo šolo za potrebe OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini in dozidavo šestih učilnic v OŠ Šturje. Demografski podatki namreč kažejo, da se je v zadnjih dveh letih število prebivalcev občine povečalo za 170, kar je najbolj zaznati na nepremičninskem trgu, ki pa še zdaleč ne more zadostiti velikemu povpraševanju. Občina ima v lasti  več kot 100 stanovanj, ki so vseskozi polna, zato skušamo pomagati s subvencijami. Te so posebej ugodne sploh za mlade in mlade družine. Po drugi strani je po občini veliko polpraznih, praznih ali opuščenih hiš in stanovanj. Lastnike praznih prostorov smo skušali spodbuditi k oddaji s financiranjem prenove, žal pa naši občani le stežka sprejemajo najemnike. Zato smo se odločili za nadaljevanje večstanovanjske gradnje ob soseski Ribnik oziroma Kresnice v smeri proti Žapužam. Prvi stolpič nameravamo postaviti skupaj s stanovanjskim skladom RS, za ostale pa bomo privabili zasebne investitorje. Upam, da jih bo prepričala imenitna lega soseske, ki ima vse podporne funkcije mesta v neposredni bližini.

Meseca maja zorijo na Vipavskem češnje, prvi in zato toliko bolj želeni sadež sezone. Upam, da bo letina obilna. Pravijo namreč, da so prav češnje pokazatelj, kakšna bo celotna letina. Bodo pa češnje tudi prvi preizkusni kamen, ali se bo v praksi dejansko prijela virtualna tržnica, ki smo jo kot prvi v Sloveniji razvili znotraj občine. Gre za sodobno spletno orodje, aplikacijo, ki ima namen zbližati lokalne pridelovalce sadja in zelenjave s kupci, tako s posamezniki, predvsem pa s kuhinjami javnih zavodov, ki dnevno naročajo tudi večje količine lokalnih pridelkov sadja in zelenjave. Sodobna tehnologija naj bi skrajšala pot od kmeta do potrošnika in obratno, brez posrednikov in provizij.

Pa še eno vlogo preizkusnega kamna bodo igrale letošnje češnje – enotne blagovne znamke Vipavske doline. Da bodo sadjarji vipavske doline, ne glede na občino, češnje ponujali v enotni embalaži s prepoznavno oznako. In seveda potem ostalo sadje in zelenjavo. Da bomo tudi vsi mi vzeli blagovno znamko Vipavska dolina za svojo, začutili njen potencial, kot so ga že lani  prekupčevalci, ko so španske češnje pakirali v lično embalažo z oznako Vipavske doline.

Naravne danosti – ugodni klimatski pogoji in razgibana pokrajina, bogastvo kulturne zapuščine naših krajev, katerih duh je prepleten z mnogimi zgodbami iz preteklosti, so deviza Vipavske doline, ko se spogleduje tudi z resnejšim iskanjem turistične priložnosti v svetu, kjer so karte že precej razdeljene - kot so bili razdeljeni in razdrobljeni dosedanji poskusi vpisa na turistični zemljevid Slovenije.  Občina Ajdovščina leži v osrčju Vipavske doline in je tudi zato prevzela pobudo o enotnem nastopu kot temelju razvoja turizma in z njim povezanih dejavnosti. Enotni grafični podobi so kot nadgradnja sledili nov promocijski film, turistični portal in turistični zemljevid. Zgodba destinacije Vipavska dolina je nedvomno dobro zastavljena in jo bomo nadaljevali, tudi v skladu s strategijo turizma, ki smo jo oblikovali in sprejeli skupaj z občino Vipava. Povezave se nam odpirajo tudi izven meja občin Vipavske doline. Seveda pa pričakujem še večjo zasebno pobudo, pri čemer trendi vodijo v inovativne ideje, izvirne trženjske pristope in podporo spletnih medijev.

To nam potrjuje tudi nekaj zanimivih dogodkov, ki so v zelo kratkem času pripeljali v dolino veliko gostov kot so ultra maraton, wotr, kolesarske tekme. Da pa tudi klasika oziroma tradicija nekaj velja, je dokazal Rally Vipavska dolina z desettisoči obiskovalcev. Upam, da se bo tudi obujena Ajdovščina v maju vrnila na pota stare slave. Za vse te in še številne druge prireditve, ki imajo turistične ambicije, smo v proračunu zagotovili dodatnih sto tisoč evrov. Nismo pa pripravili in sprejeli samo strategije turizma, tudi že nekaj drugih področnih strategij je sprejetih, vse te skupaj pa bodo vključene v dolgoročno strategijo občine, ki bo v kratkem v javni obravnavi. S strateškimi dokumenti se pogosto zgodi, da po velikem zanosu in energiji pri pripravi ostanejo mrtve črke na papirju. V občini Ajdovščina pa se trudimo, da imajo ukrepi iz strategij pokritje v proračunu. Drugače povedano; če občinski svet potrdi oziroma sprejme določen ukrep iz strategije, mora v proračunu tudi predvideti denar za njegovo uresničitev.

Če smo uvedli subvencioniranje komunalnega prispevka za mlade in mlade družine pri gradnji hiš, ali subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite, financiranje praks in počitniškega dela v občinskih javnih zavodih in podjetju, subvencije za deficitarne poklice na podlagi opravljene analize potreb gospodarstva po kadrih, povečali enkratno denarno pomoč za novorojenčke, potem se moramo zavedati, da nas bo to stalo. Toda vlaganje v ljudi, še posebej v danes zelo občutljivo in ranljivo populacijo mladih, se zagotovo izplača. Na vhodu v občinsko stavbo ne visi zaman certifikat mladim prijazne občine.

Še veliko je področji, na katere posegamo – na nekatere po zakonu, na druge zaradi potreb – toda ob tem ne izpuščamo iz vida jasno zarisane smeri razvoja občine – prepoznavne občine Ajdovščina, privlačne za vlagatelje in življenje ljudi. Danes se o Ajdovščini govori v presežnikih in marsikatera, tudi večja, občina se zgleduje po nas. Ledino smo orali s participativnim proračunom, ki smo mu nadeli bolj prijazno ime – Moja pobuda. Dejansko je šlo za zbiranje pobud občanov, saj vemo, da imajo občani vedno veliko idej, pa jih morebiti skozi ustaljene postopke odločanja ne morejo ustrezno izraziti in uveljaviti. Sami tudi najbolje vedo, kaj je za njihov kraj, za njihovo okolje najbolj primerno in potrebno. To se je skozi projekt Moja pobuda tudi dejansko potrdilo - v njem  je sodelovalo več kot 2.000 občank in občanov, ki so izglasovali 31 projektov, ki bodo zagotovo zvišali kakovost življenja na njihovem območju. Prav včeraj smo prvega pospremili v življenje v Lokavcu – krajani so tam postavili igrala za otroke, kmalu pa bomo v Šmarjah odprli spominsko sobo Matije Vertovca.  Do konca leta se bodo zvrstili še ostali.

Tudi sicer občina namenja znatna sredstva za izenačevanje pogojev življenja na podeželju, prednostni seznam smo s predsedniki vseh krajevnih skupnosti izoblikovali že pred časom in se uspešno izvaja. Vendar pa kar tretjina občine še vedno nima primerno urejene kanalizacije in vodooskrbe, zato želimo čim prej izenačiti pogoje vsem občanom, tudi v odročnejših predelih. Žal denarja iz evropske malhe ni več, zato ga mora občina zagotoviti sama. Podražitev omrežnin seveda ni všečen ukrep, vendar je pri tem treba gledati dolgoročno. Lahko bi dali glavo v pesek in bi to kislo jabolko prepustili drugim generacijam, toda čez deset let bi bila občina postavljena pred nerešljivo situacijo, saj bi morala vse postoriti v par letih. Tako pa bomo že takoj začeli komunalno opremljati kar štiri krajevne skupnosti hkrati in vse vasi bodo dobile kanalizacijo deset let prej. Seveda brez solidarnosti med občani, kar pomenijo višje položnice za vse, tako velikega zalogaja ni moč izvesti. Sicer pa je prav zagotavljanje enakih možnosti po principu solidarnosti temeljna funkcija lokalne skupnosti že od vsega začetka.

Vendar pa ima vsaka skupnost, vsako mesto svoje središče. V Ajdovščini je to seveda Kastra, staro mestno jedro znotraj rimskega obzidja, in znotraj Kastre Lavričev trg. Da si zasluži več kot le prostor za parkirišče pločevine, je dokazalo že samo število prijavljenih na natečaju, ki smo ga razpisali, da bi pridobili najboljšo idejno rešitev za ureditev Kastre. Prijavilo se je kar 12 arhitekturnih birojev iz cele Slovenije, ki so iskali sozvočje zgodovinske, predvsem rimljanske zasnove, specifične kulture in značajskih potez vipavskega prostora. Lavričev trg je obravnavan v smislu skupne rabe, kot dnevna soba mesta in kot njegova duša. Povezuje vitalne mestne funkcije in je hkrati najpomembnejši generator sprememb v mestu. Te se bodo začele kaj kmalu, na jesen, s celovito prenovo infrastrukture.

Še en natečaj smo izpeljali in sicer za širšo ureditev Ceste 5. maja, od pošte do Lokavščka. Vendar pa bodo zmagovalne rešitve morale še nekaj časa počakati, saj zahtevajo prevelike vložke za trenutne zmožnosti proračuna. Že prenova nekdanje stavbe 2 osnovne šole v glasbeno šolo bo za proračun velik zalogaj. Na srečo bo nekaj primaknila tudi država, prav prejšnji mesec smo izvedeli, da smo bili z našo vlogo uspešni. Na državne denarje računamo še pri urejanju nekaterih prometnih vozlov, ki jih bosta reševali križišče v Selu in krožišče na Goriški cesti. Ob tem še podatek, da smo sprejeli tudi celostno prometno strategijo, ki se je oblikovala skozi široko javno razpravo in ki predvideva večjo skrb za ranljive udeležence v prometu, pešce in kolesarje, odpira pa tudi vprašanja pomanjkanja javnih prometnih sredstev.

Drage občanke in občani, spoštovani gostje; bodi o delu dovolj! Danes je vendarle praznik, naš skupni praznik. Občina Ajdovščina smo namreč njeni ljudje: mladi, starejši, delavci, umetniki, športniki, podjetniki, učitelji, zdravniki … Ponosen sem na vse, ki ste dokazali, da se znate odzvati, ko ste povabljeni k sodelovanju za ustvarjanje lepše in boljše skupnosti. Skupaj znamo in zmoremo načrtovati takšno prihodnost, ki se je lahko vsi veselimo. Še več, skupaj jo lahko ustvarimo. In skupaj jo bomo tudi živeli. Drage občanke in občani, čestitam vam za naš občinski praznik, 5. maj!

Fotogalerija dogajanja:

Deli Nazaj