Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, hkrati pa tudi najstarejša vezna pot na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu. Nastala na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Med moškimi je omenjeno pot doslej nahitreje zmogel stari znanec Ultra traila Vipavska dolina Marjan Zupančič, ki je dobrih 630 kilometrov zmogel v sedmih dneh in pol, med predstavnicami nežnejšega spola pa je doslej rekord držala, žal že pokojna, Ruth Podgornik Reš, in sicer 12 dni in pol.

Odslej pa je med ženskami nova rekorderka Vipavka Anja Klančnik, ki je tudi sicer redna udeleženka ultra trailov ter seveda članica elitne skupine tekačev in tekačic, ki jim je uspelo preteči 100 milj.  Anja se je 2. avgusta odpravila na Slovensko planinsko pot (SPP) v enem zamahu. Vreme ji lepo služi, saj je na poti imela le dve deževni plohi.  V Ankaran je skupaj s številnimi podporniki in sotekači prispela danes zgodaj zjutraj, s časom 11 dni, 23 ur ter 49 minut.  Neverjeten dosežek, vreden vsega spoštovanja. S tem časom je izboljšala prejšnji rekord za kar 30 ur.

Deli Nazaj