Torej, zgodba gre nekako takole; policisti so v družbi pristojnega inšpektorja v nedeljo ustavili skupino italijanskih kolesarjev na koncu stare, opuščene ceste iz Lokavca (pri Ajdovščini) proti Predmeji. Tržačani, ki sicer odlično poznajo slovensko sceno in poti ter solidno tudi zakonodajo, so jo (na srečo) odnesli z opozorilom. Niso pa vsi imeli te "sreče".

Uradno policijsko poročilo pravi: Policisti PU Nova Gorica so skupaj z inšpektorji drugih pristojnih inšpekcijskih služb (okoljska in gozdarska inšpekcijska služba) v času od 17. februarja do vključno 1. marca 2020 (v času zimskih šolskih počitnic) izvedli načrtovani poostreni nadzor s področja varnosti in spoštovanjem predpisov na smučiščih kot tudi na področju nad zakonito uporabo motornih vozil v naravnem okolju in zakonito uporabo koles v naravnem okolju, s poudarkom na upoštevanju določb Zakona o ohranjanju narave in Zakona o gozdovih.

Omenjene poostrene nadzore so policisti novogoriške policijske uprave skupaj z okoljskimi in gozdarskimi  inšpekcijskimi službami izvedli na območju Trnovsko-Banjške planote, okolica Kanala in Goriških Brd, Predmeje, Lokavca, območje Šentviške planote, na Kobariškem in drugih gozdnih poteh, cestah ter brezpotjih, kjer pogosto prihaja do kršitev oz. voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.

V času izvedbe nadzora policisti kršitev voženj z motornimi vozili v naravnem okolju (Zakon o ohranjanju narave) niso ugotovili. S strani pristojnega gozdarskega inšpektorja pa so bile na območju PP Ajdovščina, kjer se je izvajal poostreni nadzor nad vožnjo s kolesi v naravnem okolju, ugotovljene  kršitve Zakona o gozdovih. Enemu kršitelju je bil izdan plačilni nalog, šest kolesarjev je bilo zaradi kršitve navedene zakonodaje opozorjenih. Zaradi kršitve omenjene zakonodaje je bil opozorjen tudi voznik osebnega vozila (parkiranje v naravnem okolju).

Fotografija: Klavdij Blažko

Na situacijo se je na spletnem portalu MTB.SI odzval Tadej Tekavčič, koordinator konzorcija Odprimopoti.si. V svojem komentarju je poudaril naslednje: "V osnovi smo lahko v večini primerov kaznovani po ZON-u ali pa po Zakonu o godzdovih. Odvisno, kje se vozimo ..Ko govorimo o fizičnih osebah, je glede na ZON za vožnjo izven utrjenih poti ali tam, kjer nasprotuje vožnji lastnik zemljišča, kazen 100 EUR. Medtem ko imajo vozila na motorni pogon odpustek v obliki 40 do 100 EUR. Na to neskladje se je dolgo opozarjalo, zadnji javni odziv Vlade RS najdem iz 2017, kjer piše, da bodo preglod podali v Državni zbor. Potem je bil ZON lansko leto odprt za predloge sprememb, kjer smo se na enačeneje z motoristi pritožili in predlagali drugačno obravnavo. Sprejem novega ZONa se še čaka.

Po Zakonu o gozdovih je (za fizične osebe) za vožnjo izven označenih poti za kolesarjenje (vožnjo) predvidena kazen 200 do 400 EUR. Za motoriste pa od 400 do 800 EUR. Do težav seveda pride, ker so definicije ohlapne in je pogosto težko točno določiti, kje se vozimo in pod kateri zakon sploh pademo. Nadzor lahko izvjajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, tudi gozdarski, lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji. Pa seveda policija. Drugače pa so take akcije policije zame nesprejemljive in mečejo slabo luč na vse, ki se trudijo z razvojem in promocijo gorskega kolesarstva. Še vedno nas čudijo neizpolnjene obljube in zatiskanje oči nekaterih državnih organizacij, ki pa na drugi strani ta produkt tržijo.

Razvito gorskokolesarsko sceno trenutno v največji meri omogočajo entuziasti in posamezne skupine, ki pa to delajo predvsem iz užitka in ker verjamejo, da bo na ta način prišlo do "legalizacije" športa. Kolesarjev je vse več. Zaradi takih in podobnih akcij kaznovanja, nastavljanja ovir itd. pa jim lahko kaj kmalu zmanjka energije. Namesto urejenih, uradnih poti, ki zagovotvo zmanjšajo potencialne konflikte, lahko hitro dobimo neurejeno mrežo. Vozili se bomo še vedno, problemov pa bo vse več. Trenutno največji korak naprej bi bila sprememba Zakona o gozdovih, poenostavitev legalizacije poti in pa najti vir financiranja predvsem za nadomestila lastnikom."

Matija Stupar

Torej, po zakonu vse lepo in prav. Ali je zakon pravilen, pravičen in upravičen pa je že drugo vprašanje. Včasih je kanček zdrave kmečke pameti vendarle potrebno uporabiti. Svoj pogled je na spletnem omrežju podal še Matija Stupar, tekmovalec in trener v gorskem kolesarstvu, član ajdovskega kluba kolesarskega kluba Črn trn. Nelektoriranega objavljamo v spodnjih vrsticah:

Glede na odziv v komentarjih na to objavo, je mogoče razbrati, da bi vsi radi kolesarjem računali in na kolesarstvu služili oz. imeli “nekej od tega”. Bom to poenostavu s primorsko asociacijo: anekdoto prasca, pršuta in kolin. Če nekdo želi jest pršut (šalame, pratke … ), more najprej kupit prasca, in ga en cajt futrat, kakšno leto al pa dve je s prašičkm samo strošk in ni od njega nobene koristi. Wanu sam jej in se debeli. Po določenem cajtu pa vaga pokaže, da je cajt za predelavo in na cajt kolin se lahko pojej kakšno prato, ma za pršut je treba počakat še usaj kakšno leto. Kje je zdej podobnost s kolesarji oz. kolesarskim turizmom? Trenutno “prasca“ ni še noben kupu. Sploh pa ni vanj še nihče nič vlagal. Se pa ljudje očitno že sprašujejo, kdaj se bo rezou pršut.

Imamo torej dve opciji: 1). Če želimo MTB turizem, je treba en cajt vlagat in se sprijaznit da ne bomo imeli še en cajt nihče nič od tega. 2). Lahko ostanejo stvari tko kot so in počakamo da nas lokacije v Istri in Italiji (nekatere so že en cajt daleč pred nami) prehitijo, potem bo počasi vse manj kolesarjev in ne bo problemov.

KK Črn Trn s prostovoljnim delom legalizacijo in izgradnjo legalnih poti v Palah mogoče futra eno kokoš k vsake tolk lahko de bo dala kako jejce.

Problematika je tik pred začetkom prave kolesarske sezone še kako aktualna in jo bomo v prihodnjih dneh in tednih na naših straneh še naprej spremljali in obravnavali.

* Naslovna fotografija: Klavdij Blažko

Deli Nazaj