Ponovno nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo objavljamo v odlomkih, največkrat enkrat tedensko in tako je danes na sporedu dvajseti del zgodbe. Vabljeni k branju.
Peter je gledal naravnost proti njej, z dlanmi je nakazal poljub in ga odpihnil čez dvorano. Breda ga je razigrano ulovila in stisnila k sebi. Lahko bi lebdela. Tako lahkotno se je počutila. Ne vidim ga zadnjič. Zelo močno je začutila, da se bo ta zgodba nadaljevala. Kako in kje, tega ne vem, vem pa ,da se bova še videla. Ko so se bližali parkirišču, si je začela lahno žvižgati melodijo. Zvone je prepoznal pesem in dodal svoj glas: "V Ljubljano, v Ljubljano gremo mi..."Breda je žvižgala, Zvone je pel, Marjana se je hihitala in zmajevala z glavo. "Vidva sta pa res smešna, najprej jok in stok , zdaj pa pojeta skupaj," jima je rekla. Breda se je zasmejala, Zvone je kar naprej pel. Lepo mu je bilo, ko sta se tako lepo ujela z Bredo. "Breda, narediva še midva skupino? Ti boš glavna pevka, jaz bom spremljava, kaj praviš?" ji je pomežiknil Zvone. "Le, če bo tudi Marjana nastopala z nami?" je dregnila Marjano. "Rajski glasovi bo ime skupine," se je pohecala Marjana. "Utrujena sem, komaj čakam, da pridemo domov. Dovolj imam petja in plesanja za nekaj časa," je bila očitno utrujena Marjana.
"Ti, utrujena, tebi je preveč? Ne morem verejti Marjana, da slišim kaj takega!" je bila presenečena Breda.
Prišli so do parkirišča, posedli so se v Zvonetov ŽIP, kakor je poimenoval Zvone svoj avtomobil. Prvih par kilometrov so še premlevali dogodke današnjega večera, kmalu pa je pogovor potihnil, dekleti sta zaspali. Zvoneta sta tišina in nočna tema utrujali, odprl je avtomobilsko šipo, da ga je svež nočni zrak ohranjal budnega.
"Dekleti, zbudita se, domov smo prispeli," ju je nalahno budil Zvone. Breda je zaspano odprla oči. " Kje smo? Je še daleč?" je vprašala na pol zaspana. "Doma smo Breda," ji je odgovoril Zvone. "Boš ti zbudila Marjano?" jo je vprašal. "Marjana, Marjana," je dregnila Marjano. "Prispeli smo, zbudi se," jo je ponovno dregnila. Marjana je odprla oči, se pretegnila kot mačka, vzela svojo torbico, stopila iz avtomobila in jima rekla: "Lahko noč in lepe sanje vama želim." Vrata so se zaprla. Zvone je ostal sam. "Lahko noč Zvone, in hvala za vse, jutri se vidimo," mu je rekla Breda. Zvone se je veselil jutrišnjega dne.
Jutro v hribovitem svetu je bilo kljub poletju sveže. Dodatna majica je bila vedno dobrodošla v teh gorskih krajih.
"Kako ste se imele z Marjano včeraj?" je vprašala mama Bredo.
"Zelo lepo, odlično je bilo," je odvrnila Breda. Natočila si je svežega čaja, z domačim medom, se zavila v najljubšo oddejo in uživala v svežini tega čudovitega jutra. Začela je pripovedovati kaj vse se jim je včeraj pripetilo, koga vse so spoznali, kako so se stvari obračale od plusov do minusov in nazaj , kot, da bi bila na velikanski gugalnici, ki niha zdaj visoko v levo smer in hip zatem visoko v desno smer, in počasi nazaj, dokler se nihanje ne ustavi. Ravno tak je bil včerajšnji dan. "Koliko dogajanja v enem dnevu," se je začudila mama. "S popolnim neznancem naokrog, hmm, ne vem koliko je to odgovorno Breda?" ji je podala svoje pomisleke mama. "Rocco je čudovit, boš videla, povabila ga bom k nam, da se sama prepričaš," ji je z gotovostjo rekla Breda. "Upam, da si se odpočila, danes imamo precej rezerviranih gostov, vsi skupaj bomo danes morali zavihati rokave, in misliti na delo," jo je želela mama pripraviti na realnost, kot je to imenovala. "Delo, delo, vedno samo delo," je z nejevoljo zagodrnjala Breda in se umaknila v svojo sobo.
...se nadaljuje
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
