Ponovno nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo objavljamo v odlomkih, največkrat enkrat tedensko in tako je danes na sporedu enaindvajseti del zgodbe. Vabljeni k branju, ki vam lahko v teh dnevih še kako krajša dolgčas.
"Delo, delo..samo delo, zna sploh še na kaj drugega misliti ta moja mama?" si je naglas govorila, bolj godrnjala Breda, medtem, ko se je povzpela po stopnicah, do svoje sobe. "Joj, ta mladenka, na rob živcev me bo spravila, s svojim uporništvom, le kaj si misli, ugovarjati strašem, preveč ji dovolimo, kaj takega si jaz ne bi upala niti pomisliti, kaj šele reči svoji materi. Kar so mati rekli, je bil ukaz. Današnja mladina, pa kar pohajkuje, misli samo na užitek, kdo bo pa delal, in skrbel za to, da poteka vse gladko? Kdo? Jaz, kdo pa drugi. Je mene kdo vprašal, ali si želim imeti vso to odgovornost na svojem hrbtu? Nihče, za delo je bilo treba poprijeti, ni bilo vprašanja, želiš ali ne, moraš, to je bila beseda, ki sem jo poslušala kar naprej. Zato tudi sedaj ne sanjam pokonci, pač pa gledam na svet realno, takšen kot je!" je imela dolg monolog Bredina mama. "Lepotička, kaj se zopet jeziš? A veš, da kdor se jezi, gube dobi? Ostani moja lepotička, ne jezi se," je poljubil Janez ženo.
"Janez, Breda je včeraj šla v Ljubljano s popolnim neznancem. Le kaj si misli? A je nisva učila odgovornosti? Skrbi me zanjo Janez," je z žalostnim glasom dejala Anica. "Anica, daj no, ne delaj si skrbi kar naprej, Breda je čisto normalno dekle, zelo dobro vzgojeno in zelo odgovorna, če mene vprašaš. Mislim, da ima razvit čut, kaj se sme in kaj ne. Ne moreva je držati v vati. Spoznati mora svet skozi svoje oči, skozi svoje izkušnje. Nič hudega se ji ne bo zgodilo. Pametna je. Navsezadnje tako mlado dekle, ne sanja o Ljubljani in oblekicah, tu je v naši vasi, Bogu za hrbtom, dela v našem kmečkem turizmu, poprime za vsako delo. Ne skrbi Anica, nima po komu početi neumnosti. Jaz jih ne počnem, ti bi pa lahko vsaj enkrat v življenju lahko naredila kakšno neumnost," je bil šaljiv in sproščen Janez.
"Oh, Janez, od kje črpaš to tvojo iskrivost in sproščenost?" ga je iskreno vprašala Anica. Janez je prijel Aničino dlan, jo pritisnil na svoje srce in rekel: "Od tukaj draga Anica, tu so skriti vsi zakladi, čisto vsak nosi tukaj lepo in grdo, kot neskončna skrinja, skriva zaklade." Anico je Janezov odgovor pomiril. Njena zaskrbljenost je počasi puhtela. Ko bi le lahko gledala življenje iz drugega kota. Ko bi le lahko za hip spremenila pogled. To bi bilo olajšanje za moje živce. Anica se je odločila, da bo bolj popustljiva do Brede. "Breda, kaj počneš? " je zavpila Anica in se povzpela po stopnicah. "Nič, saj ni nikoli nič prav kar počnem," se je nejevolje nalezla Breda.
...se nadaljuje
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
