FOTO: Damjan Žibert

Za izhodišče razprave o birokratskih ovirah je podjetnik Joc Pečečnik ponudil svoj projekt prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, ki po desetletju še vedno nima okoljevarstvenega soglasja, podjetnik in inovator Igor Akrapovič pa je postregel z negativnimi izkušnjami pri pridobivanju dovoljenj za širitev obrata v Ivančni Gorici, zaradi katerih je morala družba tovarno postaviti v Črnomlju.

Pečečnik je ob tem ocenil, da je slovenska država ugrabljena, saj ji vlada birokratska mafija.

Predsedniki strank so se večinoma strinjali, da je takšne ovire treba odpraviti. Prvak SMC in premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je spomnil, da je glede projekta Bežigrajski športni park dal jasno zahtevo, da se zadeva uredi in da vse kaže na to, da bo septembra vendarle rešena. Strinjal se je, da je treba tovrstne dolgotrajne postopke presekati, a dodal, da se je ovir nabralo veliko in jih zdaj počasi odpravljajo.

Marjan Šarec je kot glavni problem pri postopkih za pridobivanje dovoljenj izpostavil, da ministrstva med seboj ne sodelujejo. Tu se skriva rešitev, je zatrdil, tudi uradniki pa morajo začeti prevzemati odgovornost.

Prvak SD Dejan Židan je pripomnil, da je treba spremeniti sistem, saj ne more nek minister bdeti nad vsemi projekti. Spomnil je na prenovo gradbene in prostorske zakonodaje, ki se bo po dolgotrajnem usklajevanju začela uporabljati 1. junija, in prinaša nekatere poenostavitve. Če spremembe ne bodo delovale, jo bo treba še popraviti.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je spomnil, da so za tovrstnimi negativnimi zgodbami velikokrat lobiji in interesi, ki lahko dosežejo celo menjavo ministra, in za to ponudil svoj primer iz časa vlade Boruta Pahorja.

Prvak SDS Janez Janša je Pečečniku pritrdil, da državi vlada birokracija, takih primerov pa je po Sloveniji po njegovih besedah polno. Omenil je obvoznico Škofljica, kjer ni bilo premikov kljub vladnemu sklepu, sam pa je imel takrat kot premier zvezane roke.

Predsednik NSi Matej Tonin je opozoril, da lahko celo dva organa države odločata nasprotno in da v takih primerih mora na koncu nekdo odločiti. To naj bo vlada, je pristavil. S tem se je strinjal tudi Šarec.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je menil, da država ne sme biti sluga kapitala. Nesprejemljivo se mu zdi, da recimo tuji investitorji barantajo z državo glede finančne podpore, problematiziral pa je tudi primere, ko se ne držijo okoljskih standardov.

V razpravi o minimalni plači je bilo čutiti večinsko strinjanje, da je treba delati v smeri, da v Sloveniji to ne bo več tema, če bomo z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti dosegli dvig plač.

Podjetniki, med katerimi sta bila še prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol ter lastnik prekmurskega mesarstva Kodila Janez Kodila, so poudarjali, da pri njih ni minimalnih plač, a da jih tarejo visoki stroški dela.

Kodila je ob tem še posebej izpostavil konkurenco, ki jo na severovzhodu predstavlja Avstrija, kjer je sistem naravnan bolj v prid tako delavcev kot delodajalcev. Boscarol pa je poudaril, da le majhen del podjetij v državi resnično polni proračun in državi omogoča porabo za pokojnine, javni sektor, zdravje ... , zato jim je treba nameniti posebno pozornost.

Če sta Tonin in Janša poudarjala, da je treba ustvarjati čim boljše pogoje za podjetništvo in dvig plač, pa je Mesec opozoril, da je veliko podjetnikov, ki niso tako družbeno odgovorni, in da niso le podjetniki tisti, ki ustvarjajo blaginjo, ampak so to tudi delavci in javni sektor.

Cerar je medtem izpostavil, da vodenje vlade ni samo reševanje enega projekta ali problematike, ampak pomeni imeti pred seboj celoto. Šarec pa je podčrtal, da moramo nehati ustvarjati vojno med javnim sektorjem in gospodarstvom.

Židan je kot dobro dejstvo navedel, da je zaradi dogajanja na trgu dela vse manj ljudi z minimalno plačo. Dobro pa je po njegovih besedah tudi, da je minimalna plača določena z zakonom kot varovalka za zaposlene.

V razpravi o razbremenitvi plač in spodbujanju nagrajevanja je bilo večinoma slišati znana stališča, nekaj pa je bilo tudi "licitiranja". Ko je Židan rekel, da bi z njihovim posegom zaposlenim v žepu letno ostalo dodatnih 500 evrov, je Janša odgovoril, da bi bila z njihovimi ukrepi ta številka 900 evrov.

Židan in Mesec sta opozorila, da v konjunkturi ne bi smeli nižati davkov, saj to lahko privede do podobnih javnofinančnih težav, kot so bile ob izbruhu krize leta 2009. Janša in Tonin se s tem nista strinjala.

Erjavec je medtem opozoril še na potrebo po osvajanju novih trgov prek gospodarske diplomacije in na to, da bi morali rast ustvarjati tudi z velikimi infrastrukturnimi investicijami.

Pečečnik je sicer politiki predlagal mavrično koalicijo, Kodila pa je poudaril, da potrebujemo politike, ki znajo stopiti skupaj in zmagati, tako kot to počnejo slovenski športniki.

* Vir: STA

* Fotografija: Damjan Žibert (24ur)

Deli Nazaj