Delo do doma v normalnih okoliščinah

ZDR-1 navaja, da lahko predlog za delo od doma poda tako delavec kot delodajalec, vendar se morata oba strinjati. V tem primeru morata skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ker sprememba kraja dela šteje za pomembno spremembo (ZDR-1. 31. člen).
   
V pogodbi morajo biti določeni pogoji sodelovanja, kot na primer kdaj in kako delavec opravlja delo na domu ter katera sredstva uporablja (lastna ali delodajalčeva).

Delodajalec mora delo od doma urediti tudi v Oceni tveganja, o nameravanem delu od doma mora pred začetkom nastopa dela obvestiti Inšpektorat RS za delo. Inšpektor lahko delo na domu tudi prepove, če oceni, da lahko negativno vpliva na zdravje delavca.

Pravice delavca v primeru rednega dela od doma

Delavec, ki dela od doma in je v rednem delovnem razmerju, ima enake pravice kot delavec, ki dela v prostorih podjetja. Poleg tega mu mora delodajalec zagotoviti še naslednje:

1. Nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Glede delovnih sredstev se delavec in delodajalec dogovorita, kdo jih bo zagotovil. Za sredstva, ki jih zagotovi delavec, mu je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo.
     
2. Varne pogoje dela. Prepričati se mora, da bo delavec svoje delo od doma opravljal enako varno, kot bi to počel v poslovnih prostorih podjetja.
     
3. Možnost dela od doma vsak dan ali pa le v določenih dnevih, kar je stvar obojestranskega dogovora.

Delo od doma v izjemnih okoliščinah

V primeru naravnih, drugih nesreč ali ko je ogroženo zdravje delavca, ZDR-1 v 169. členu dovoljuje začasno spremembo delovnega mesta ali kraj opravljanja storitve tudi brez soglasja delavca. Obveznost lahko traja začasno, oziroma dokler je taka oblika dela nujna, pri tem pa ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi.

Čeprav gre za izredne okoliščine, mora biti delodajalec, ko odreja delo od doma, pozoren na naslednje vidike:

1. Katera delovna mesta so primerna za delo od doma?
   Vsa delovna mesta niso primerna za opravljanje dela od doma. Pri tem je nujno upoštevati vidik varstva pri delu, saj delavec ne more od doma opravljati dela, ki bi bilo škodljivo zanj ali okolico. Zaposleni pa lahko na domu opravlja le tisto delo, ki sodi v dejavnost delodajalca.
2. Kdo bo zagotovil delovna sredstva?
   Tudi v primeru izrednih razmer se delavec in delodajalec dogovorita, kdo bo zagotovil delovna sredstva. Za sredstva, ki jih zagotovi delavec, mu je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo.
3. Obvestilo na Inšpektorat za delo.
   Čeprav gre za izjemne okoliščine, je treba obvestiti Inšpektorat RS za delo. Vsebina obvestila ni zakonsko določena, vendar lahko na e-naslov  sporočite, kdo in kakšno delo opravlja ter kje in koliko časa bo predvidoma trajalo.

Delavec mora beležiti delovni čas

Vsi delavci so zavezani k beleženju delovnega časa, kot je predpisano v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Tako morajo tudi delavci od doma (ne glede ali gre za delo od doma v rednih ali izrednih okoliščinah) voditi evidenco in vpisovati naslednje:

• število opravljenih ur,
• skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
• opravljene ur v času nadurnega dela,
• odsotnost od dela (dopust, višja sila – varstvo otrok, druge izredne oblike).

Delavec lahko ure beleži ročno ali pa s pomočjo elektronske evidence časa. O tem se dogovorita z delodajalcem.

Ne glede na lokacijo dela in način komunikacije je strokovni nasvet, ki ga računovodje lahko dajo podjetnikom vedno dragocen. Hitra in pravilna reakcija pa je toliko bolj dragocena v kriznih situacijah, kot je ta, s katero se soočamo danes. Zato je sodelovanje med podjetnikom in računovodjem še toliko bolj pomembno.

* Naslovna fotografija: Pixabay

Deli Nazaj