Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV mesecu, ko obeležujemo vrnitev Primorske k matični domovini, primorska živilska podjetja in zadruge v slovenski lasti izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva podjetij in zavezanost lokalnemu okolju.
V petek, 6. septembra, so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug Po primorsko zbrali na Pomniku miru in razglednem stolpu Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. Marjana Grčman, prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je vodilnim predstavnikom in županom postavljala vprašanja o izzivih s katerimi se srečujejo družbe v lokalnem okolju, predvsem v agroživilstvu.
V skupini Po primorsko se povezujejo: Kmetijska zadruga Tolmin, z.o.o., Vinakras z. o. o., Mlinotest d. d., Vinakoper d. o. o., Klet Brda, z. o. o., Mlekarna Planika d. o. o., Kmetijska zadruga Agraria Koper, z. o. o., Kras d. o. o., Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija, z. o. o., Pivka perutninarstvo d. d., in Delamaris d. o. o.. Novinarske konference se je udeležilo tudi ducat županov primorskih občin. Strinjali so se in pritrdili, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom.
Pobudnica tega povezovanja je Anka Lipušček Miklavič, ki je v uvodnem pozdravu izpostavila pomen te »klape«, ki se povezuje že od leta 2015: »Po primorsko je odlično sodelovanje primorskih živilskih in kmetijskih podjetij, je predstavitev tistega, kar nam Primorska narava s svojo nepredvidljivostjo, s svojim temperamentom nudi v obilju: odlične surovine iz katerih izdelujemo raznovrstne izdelke, od mlečnih, mesnih, ribjih, pekovskih, do vin, sadja in zelenjave,« in dodaja, da se v združenju Po primorsko povezujejo pomembni primorski pridelovalci in predelovalci hrane. Tudi po zaslugi takega dogodka kot je današnji na Cerju in v prihodnjem tednu v središču Ljubljane, se utrjujejo sicer neformalne vezi, veča prepoznavnost lokalnih izdelkov in podjetij PO PRIMORSKO.
Pomen ohranjanja lokalnih živilskih podjetij in zadrug je s pomočjo kazalnikov predstavil Stojan Hergouth, direktor družbe Kras d.o.o. in izpostavil: »Lokalno predelavo hrane na Primorskem je nujno potrebno spodbujati, sicer bomo imeli kmalu popolno zaraščeno krajino in bomo vsakoletno financirali le še gašenje gozdnih požarov. Menim, da bo lokalna pridelava hrane brez sistemskih vzpodbud v naslednjih letih zamirala. Tradicija in vzgoja, sta sicer pomemben podaljševalec kmetijske in predelovalne dejavnosti v lokalnem okolju, a na koncu vedno odloči vzdržna ekonomika. Država (ministrstva) bodo morala oblikovati regijske strategije vzpodbujanja kmetijske pridelave, če bo hotela preprečiti zaraščanje krajine in opuščanje kmetijske dejavnosti. Bil bi že velik napredek, če bi nas vsaj državne in lokalne inštitucije v nabavnih kriterijih prepoznale kot prednostne dobavitelje in uvedle nekakšne lokalne kvote.«
Skupina podjetij, ki se povezuje v neformalni skupini Po primorsko, je na novinarski konferenci predstavila novo celostno grafično podobo. Prenovo je predstavil predstavnik agencije Markacija, Erik Bizjak: »Nova podoba uteleša vrednote znamke. Idejna zasnova logotipa in podobe izhaja iz gurmanskih simbolov (vilica in kozarec) ter omembe okusa v sloganu. Ohranja pristnost, preprostost in sproščen primorski duh ter butičnost. S svojo barvo izraža svežino in sočnost. Pod njo se podpisuje s sproščenim sloganom: Klapa dobrih okusov, za katerim stojijo dobri in pristni ljudje.«
Zakaj je nujno povezovanje in kakšen je pomen povezovanja lokalnih živilskih podjetij in blagovne znamke "Po primorsko"
Podjetja in zadruge izpostavljajo pomen povezovanja za krepitev lokalne pridelave in gospodarstva ter doseganje večjih ciljev, ohranjanje tradicije in razvoj lokalnega okolja. Ob tem dodajajo, da le celovit pristop, ki vključuje vse deležnike, vodi k dolgoročni ohranitvi lokalne pridelave in kulturne krajine. Domače lastništvo spodbuja vlaganje v lokalno proizvodnjo in infrastrukturo, zmanjšuje oskrbovalna tveganja, krepi kroženje denarja znotraj države ter zagotavlja večjo podporo lokalnim kmetom. Nenazadnje s tem tudi krepimo prehransko varnost.
Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris ob tem izpostavlja: »Naša prizadevanja, da zagotavljamo dnevno sveže in kakovostne lokalne izdelke, so vse bolj ogrožena zaradi nenehnega zniževanja odkupnih cen, ki jih narekujejo veliki trgovci in zaradi vse večje ponudbe izdelkov iz uvoza – predvsem piščančjega in govejega mesa, mleka in drugih izdelkov, pri katerih smo lahko samooskrbni. Treba je razumeti, da takšni pritiski ne ogrožajo zgolj poslovanja kmetij in živilsko-predelovalne industrije, temveč tudi dolgoročno vzdržnost celotnega sistema lokalne pridelave. Z zniževanjem cen se zmanjšuje možnost za nadaljnje vlaganje v kakovost, tehnologijo in kadre, kar lahko vodi v zmanjšanje konkurenčnosti in dostopnosti domačih proizvodov.«
Neo Štembergar, direktor KZ Agraria Koper: »V skupini Po primorsko člani delimo skupno vizijo povezovanja, podpore in razvoja domače živilsko pridelovalne dejavnosti. Kmetijska zadruga Agraria živi izključno zato, da združuje in podpira pridelovalce na področju v katerem deluje, ponuja svojim kupcem najboljšo integrirano in ekološko pridelano sadje in zelenjavo, katero dopolnjuje s pestro ponudbo živil, neživilskih proizvodov in specializiranim agro programom ter skrbi za neravnovesje in čim manjše obremenjevanje okolja. Biti del skupine Po primorsko je dokaz, da skupaj zmoremo več in širimo naša prizadevanja iz lokalnega v regijsko okolje. Skupaj gradimo trdno prihodnost, ohranjamo svoje tradicije in krepimo lokalno ter krožno gospodarstvo. Vztrajnost, ki jo nosimo v srcu, in skrb za svojo zemljo nam omogočata, da skupaj ustvarjamo boljši jutri za svoje ljudi in svojo regijo.«
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: »Menim, da ni potrebno nobenih novih strategij in odkrivanja tople vode. Dejstvo, da smo danes zbrani tu, govori da smo iz tistega kar nam nudi teritorij, tradicija in bogata enogastronomska dediščina oblikovali v tržno uspešno zgodbo, ki jo želimo ohraniti tudi v bodoče. Zaradi globalizacije nastaja občutek, da je pogosto edino merilo najnižja cena na polici v trgovinah, vse drugo pa je neke vrste romantična navlaka o tradiciji, poreklu in trajnostnem razvoju… Nekaj zgledov je po svetu kako je možno ostati tudi poslovno konkurenčen in hkrati spoštovati najvišje standarde trajnosti, ki slonijo na treh stebrih (spoštovanje do narave, ljudi in ekonomske uspešnosti), največkrat omenimo blagovno znamko Trentinsko - Zgornje Poadižje. Za doseganje takih standardov ni odvisno samo od pridelovalcev, kmetov in predelovalne industrije, svojo vlogo pri tem imajo prav vsi dejavniki od ukrepov kmetijske politike naprej, vzgoje v šolah, službe ki skrbijo za nadzor prehrane, inštitutov in fakultet. Zelo pomembno vlogo pa imajo tudi oblikovalci javnega mnenja. Z našim druženjem želimo opozoriti prav na nujnost takega celovitega pristopa s spoštovanjem do slovenskega podeželja, pridelovalcev in hrane, ki jo lahko tu pridelamo. Na tem temelji tudi razvoj turizma in ohranjanje kulturne krajine. Simbolično se nam to zdi najboljši način praznovanja priključitve Primorske k matični domovini.«
Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta: »Delujemo v zelo zahtevnem poslovnem okolju, ki se mu moramo neprestano prilagajati. Leto 2023 je bilo za Mlinotest v marsikaterem pogledu prelomno, saj smo izvedli dve veliki investiciji – prva v tovarno testenin, druga pa v popolno prenovo pšeničnega mlina. Investiciji bosta poleg povečanja proizvodnih zmogljivosti prispevali k še višji kakovosti in varnosti izdelkov ter konkurenčnejšemu sledenju visokih zahtev zelenega prehoda.«
Nikola Šavle, direktor KZ Tolmin: »Dejstvo je, da je v slovenski lasti ostala samo še peščica podjetij in zadrug, katere pas se tujcem težje proda, ker so zaradi svoje majhnosti in razdrobljenosti, velikokrat nekonkurenčne. Naša največja prednost sta poreklo in kakovost pridelanih in proizvedenih izdelkov. Tega nam nihče ne more vzeti in slednje lahko zagotavlja dolgoročni obstoj lastne pridelave hrane. Žal so kmetije zaradi klimatskih sprememb, staranja kmetovalcev, zahtevnih tržnih razmer, pomanjkanja delovne sile…izjemno ranljive in delujejo na robu preživetja. Država pa se s svojimi namenskimi inštitucijami ( katerih ni malo) se premalo zaveda kako ranljiva je slovenska proizvodnja hrane in kako pomembno je, da le-ta ostane v slovenskih rokah. Upam, da bodo odločevalci to končno spregledali in iskreno želeli pomagati slovenskemu kmetu pri katerem se vsa zgodba o domači hrani začne in konča. Menim, da smo zadruge in redka slovenska živilska podjetja, za državo še zadnji » popravni izpit«, da se uvedejo boljše prakse in ne ponovijo škodljive napake iz preteklost. «
Borut Fakin, direktor VinaKoper: »Povezovanje nam bo omogočalo preživetje na dolgi rok, glede na cenovne pritiske, konkurenco iz tujine ter izzive, ki so povezani s trajnostjo. S tem namreč kupcu sporočamo, da je domača živilska industrija ključna - ne samo za ohranjanje razvoja ter ustvarjanje novih delovnih mest v domačem okolju, ampak predvsem zaradi krepitve lokalne identitete, vrednot in ljudi, s katerimi si delimo skupno zgodovino ter s katerimi živimo ter ustvarjamo bodočnost Primorske regije za naše zanamce. Zato pozivam živilce tudi drugod po Sloveniji, da sledijo našemu zgledu povezovanja.«
Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana: »Veseli malna, zlasti v času, ko potrošniki vse večjo pozornost namenjajo kakovosti in varnosti hrane, ki jo kupujejo. Izdelki zadrug in podjetij, ki se predstavljajo na prireditvi, imajo poleg visoke stopnje kvalitete tudi zajamčeno sledljivost vzdolž celotne živilsko oskrbovalne verige, kar je izjemnega pomena. V prihodnosti si želim, da bi sodelovanje doprineslo k oblikovanju blagovne znamke primorskih proizvajalcev, kar bi nedvomno pripomoglo k večji konkurenčnosti in ohranjanju ugleda ter tradicije izdelkov, ki so del naše kulture in dežele. Del nas.«
Miran Božič, direktor Mlekarne Planika: »Mlečni trg v Evropski uniji je zelo dinamičen in se cenovno izredno hitro odziva na povečano ali zmanjšano ponudbo in povpraševanje. Ne glede na to, se v Mlekarni Planika izogibamo kratkoročnim cenovnim nihanjem in skupaj s Kmetijsko zadrugo Tolmin, vodimo stabilno in spodbudno politiko odkupnih cen. Zavedamo se, da je to prvi in osnovni pogoj da se ohranja prireja mleka v Posočju. Ta je zaenkrat še stabilna, se pa z rahlo zaskrbljenostjo oziramo v prihodnost, saj se na kmetijah, kjer ob ostarelih gospodarjih ni mlajših prevzemnikov, reja živine opušča. Premalo je tudi prisotna zavest, da se le s kmetovanjem, in v Soški dolini je to govedoreja, ohranja in vzdržuje obdelana krajina, ki jo ob reki Soči občudujejo obiskovalci iz celega sveta.«
Tina Podobnik, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija sporoča: »Podjetja, ki nastopamo skupaj pod blagovno znamko Po Primorsko ponujamo iz svojega lokalnega okolja le najboljše. V našem primeru povezovanja dobi potrošnik izbrane najboljše okuse Primorske na enem mestu. Tako povezovanje in sodelovanje pripomore k večji prepoznavnosti.«
Kmalu tudi kulinarična prireditev v Ljubljani
Primorska živilska podjetja in zadruge v sodelovanju z GZS – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij že tradicionalno organiziramo kulinarično promocijsko doživetje Po primorsko, ki od leta 2015 poteka v središču Ljubljane. Letošnji dogodek bo v četrtek, 19. septembra 2024 od 11. do 16. ure na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Primorski okusi bodo razvajali vaša čutila, ob besedi in zvokih primorskih glasbenikov. Na pokušino bodo izbrane dobrote iz mesnih jedi in mesnin, mlečnih izdelkov, ribjih jedi, sadja in zelenjave, testenin ter sonca polna primorska vina. Seveda boste dobrote lahko tudi kupili in se z njimi razvajali s svojimi prijatelji tudi doma. Za glasbeno–zabavni program bodo poskrbeli Pihalni orkester Marezige in glasbena skupina Ne joči pevec, ki navdušuje z iskrenostjo in energičnim nastopom. Program bo povezoval Iztok Gustinčič.
* Vir in fotografija: Primorska živilska podjetja in zadruge Po primorsko