Namen dogodka, ki ga za člane zbornic organizirajo že 28. let, je spodbuditi sodelovanje med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in državno oblastjo ter jasno predstaviti načrte za prihodnost gospodarstva na Primorskem. S poglobljeno razpravo tako udeležencem dogodka zagotoviti jasne odgovore ter konkretne informacije o napredku, načrtih in možnostih vpliva gospodarstva na politične odločitve.

Pred začetkom razprave je zbrane nagovoril župan občine Ajdovščina, Tadej Beočanin. Orisal je razvoj gospodarstva na Ajdovskem vse od zloma gospodarstva pred 14 leti do izgradnje Biotehnolopolisa, ki bo na enem mestu povezoval gospodarstvo in institucije znanja. Začetek izgradnje le-tega, občina skupaj z gospodarstvom, načrtuje že v letu 2026. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter ključno vlogo države pri ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja.

Udeleženci so v okrogli mizi ocenili napredek po letu dni od sprejetja skupne izjave treh Primorskih zbornic. Ta je namreč opozorila na šest ključnih področij - stabilno gospodarsko okolje, kadrovske potrebe, prenova šolskega sistema, ugodnejši plačni sistem, decentralizacija države in odprava birokratskih ovir. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, je izpostavila nekatere izboljšave po posameznih področjih, kot je na primer interventni zakon, ki je do konca leta 2024 urejal hitrejše zaposlovanje tujcev. Pri tem pa je opozorila, da "škoda, ker te dobre prakse niso zapisali tudi v nov zakon, ki se pripravlja in naj bi stopil v veljavo 2025". Beseda je tekla tudi o omrežninah, energetiki, birokratizaciji in umeščanju v prostor. Govorci na strani gospodarstva so si bili enotni, da so še vedno preslišane njihove kritike na prekomerno visoko obdavčitev poslovanja in stroškov dela. Opozorili so, da je davčna politika eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in da so nujne reforme, ki bodo podjetjem omogočile lažje poslovanje ter kreiranje novih delovnih mest.

Na okrogli mizi je potekala razprava tudi o potencialnih prednostih regije. Analitik GZS Bojan Ivanc je izpostavil logistiko in turizem, panogi, ki sta na Primorskem v zadnjem letu poslovali najboljše. Hkrati pa je opozoril na heterogenost Primorske, saj "Severno Primorska regija v mnogih številkah prehiteva ostali dve", je dejal. Ter dodal, da je največja ovira za nadaljnji razvoj pomanjkanje ustreznega prostora za širitve. To je problem, ki ga je potrebno reševati s premišljenim prostorskim načrtovanjem in podporo države pri umeščanju industrijskih con in poslovnih objektov v prostor.

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež, je poudaril priložnosti, ki jih prinašajo podjetja z visoko dodano vrednostjo. Izpostavil je, da "so ravno ta podjetja paradni konji tega območja in tem mora tako nacionalna kot lokalna raven pomagati, da bodo še boljši". Kot primer dobre prakse dobrega podpornega okolja je izpostavil občino Ajdovščina, ki se je izkazala kot zgled uspešnega povezovanja podjetništva in lokalne oblasti.

V pogovoru s podpredsednikom Vlade RS, Klemnom Boštjančičem, je ta predstavil vizijo vlade za podporo gospodarstvu v zahodnem delu Slovenije in izpostavil ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, ki jih vlada načrtuje. Ob tem pa opozoril "sredstva v proračunu so omejena in zato je nujno potrebno postavljati prioritete". Dodal je, da bo vlada skušala uravnotežiti ukrepe, ki bodo omogočili gospodarsko rast, hkrati pa zagotavljali socialno varnost in trajnostni razvoj.

Dogodek je zaključilo neformalno druženje, ki je udeležencem omogočilo izmenjavo mnenj in vzpostavljanje novih poslovnih povezav. Dogodek je še enkrat dokazal, da obstaja interes in volja tako gospodarstva, lokalne skupnosti kot vlade, da skupaj oblikujejo stabilnejše in uspešnejše poslovno okolje. To pa je kompleksno in večplastno ter zato zahteva sistemske rešitve, ki bodo omogočile dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in razvoj Primorske regije.

* Vir in fotografije: Severno Primorska gospodarska zbornica   

Deli Nazaj