Trgovska družba Fama iz Vipave, ki upravlja s 25 pretežno manjšimi trgovinami po Primorskem, je lani čiste prihodke povečala za šest odstotkov na okoli 26 milijonov evrov. S poslovanjem je svetovalec uprave Fame Aleksander Lemut izjemno zadovoljen ob vse ostrejši konkurenci in nakupovanju izdelkov za široko potrošnjo v Italiji.
"To je za nas izjemen uspeh, če gledamo italijansko konkurenco in masovne odhode primorskih kupcev v Italijo," je za STA povedal Aleksander Lemut. Tudi pri nabavi so se obrnili na zahodne trge, saj da so nabavne cene blaga v Sloveniji izjemno visoke. "Cene so podivjale in prav to, da smo se obrnili na nove dobavitelje v Italiji, Franciji in na Nizozemskem, nam je prineslo ta rezultat," je dejal. Poleg nižjih cen pa so dobili tudi "izvirno zahodnoevropsko kakovost", ki je bližje primorskim kupcem. V Fami so prepričani, da je na dober poslovni rezultat vplivala tudi nova investicija v podeželski market v Šempasu. "To nam kaže, kakšne markete in kakšno ponudbo potrebujemo na podeželju. Pri tem pa smo bili izjemno razočarani nad državo in podjetniškim skladom, ki nista prepoznala tega pomembnega objekta za podeželje in sta nam zavrnila regresirano obrestno mero in sofinanciranje obresti. Tožbo na upravnem sodišču smo nato dobili, vendar denarja za ta projekt ni bilo več," je dejal Lemut.
Fama Vipava ima trenutno 25 trgovin na območju Primorske, od tega sta dva nakupovalna centra, v Sežani in Vipavi. Ob zaključku leta 2024 je družba zaposlovala 132 delavcev. "Fama Vipava v preteklih letih ni zaprla niti ene svoje enote, čeprav se je v tem času na Primorskem zaprlo že 70 odstotkov vseh podeželskih trgovin in ta trend se še vedno nadaljuje," je izpostavil Lamut. Krivec za zapiranje prodajaln po njegovem mnenju niso le spremenjene nakupovalne navade in bližina italijanskega trga z nižjimi cenami, pač pa na zapiranje vpliva predvsem nova zakonodaja, ki je za podeželje nesprejemljiva, prezahtevna in je mali trgovci ne morejo izpolnjevati.
Tako kot ostali trgovci se tudi pri njih srečujejo z nepotrebno administracijo. Kljub temu pa razmišljajo o tem, da bi model podeželskega marketa, ki se je v Šempasu že pokazal za dobrega, razvijali tudi naprej. Izbranih je že nekaj lokacij, vendar je po Lamutovih besedah trenutno poslovno okolje tako negativno in neprizanesljivo, da bodo naložbe morale še nekoliko počakati.