Tretje največje švedsko mesto Málmö slovi kot mesto, kjer živi več kot 170 različnih narodnosti. Med dobrimi 300 tisoč prebivalci, kolikor jih mesto šteje, je namreč zastopanih 174 narodnosti in 150 različnih jezikov. Ima največ muslimanskega prebivalstva med vsemi švedskimi mesti (25 odstotkov), kar 41 odstotkov prebivalcev pa je bilo rojenih v tujini oziroma imajo starše, rojene v tujini.

Kako je to videti v praksi? Je to nekaj, kar dodatno bogati življenje, ali so s tem povezani tudi različni problemi?

Mesto je vsekakor izjemno kulturno bogato in to se odraža na vsakem koraku. Na dosegu roke imamo tako bližnjevzhodni falafel in "ćevape od Ibrota" kot tudi najboljše kose japonske goveje pljučne pečenke in mikroeksperimente švedskih "chefov". Ulice in določeni trgi so izjemno raznovrstni. Tu imam v mislih predvsem Möllevångstorget, trg, obdan s trgovinami z vseh vetrov − azijskimi, jordanskimi, balkanskimi, pa tudi kak Old English pub se najde v vsej tej čudoviti zmešnjavi. Čez dan se Möllevångstorget spremeni v tržnico s svežo zelenjavo in sadjem.

A ne gre le za hrano. Obrazi na ulici so tisti, ki v tvoj cerebralni korteks vnesejo raznolikost, toleranco in sprejemanje drugačnih. Za nekoga, ki je odraščal v Sloveniji, ni veliko potoval in mu tujino oziroma "izlet v neznano" predstavlja izključno poletni čarter na Rodos, selitev v takšno mesto mogoče ni najboljša izbira. Če temu dodamo še ščepec ozkoglednosti, dobimo recept za kulturni šok. Brez zabele.

Na drugi strani raznolikost s seboj prinese tudi nekatere težave. Izjemen problem za samo mesto predstavlja mestno področje Rosengård, ki leži na vzhodu Málmöja. Rosengård je blokovsko naselje, v katerem je priseljensko prebivalstvo skoraj 90-odstotno. Spopadi med tolpami predstavljajo problematiko, ki se v medijih pojavlja skoraj vsakodnevno. Avtomobilske bombe, granate, streljanja in raznovrstne grožnje so vsakdanjik prebivalcev Rosengårda. Pred nekaj meseci so celo zaprli rosengårdsko šolo. Začelo se je tako, da nekaj učiteljev ni hotelo več učiti, enostavno so bili preveč prestrašeni, zaključilo pa se je marca, z zaprtjem šole. Otroci, ki so to šolo obiskovali, so bili potem razporejeni v okoliške šole in tam so se sedaj začeli pojavljati rahli problemi.

V Málmö pride vsak dan tudi ogromno migrantov beguncev iz Sirije in drugih držav. Ocenjujejo, da jih bo do konca leta prišlo skoraj 200.000. Kako se to čuti v družbi? Jih ljudje mirno sprejemajo, se morda dogajajo kakšne napetosti, nestrpnosti?

Švedi so po naravi precej odprti do sprejemanja priseljencev v državo. Načeloma jih sprejemajo odprtih rok in ogromno prostovoljcev sodeluje pri pomoči beguncem. Pač, mentaliteta. Nekaj politične nestrpnosti se čuti s strani določenih strank, a to so precej nazadnjaške, konservativne, po navadi krščansko usmerjene stranke, ki težko sledijo realnemu utripu in spremembam v svetu.

Javnih protestov, kot smo jih za vsak kravji bal deležni v Sloveniji, tu ni zaznati. Ljudje v mestih so strpni in odprtih glav. Malo drugače je višje, na severu Švedske. Konkreten primer je mesto Umeå, ki se pripravlja na sprejem cca. 150 beguncev. (pisano 19. 10. 2015) Ponoči so neznanci zažgali center, v katerem naj bi bili iskalci azila nastanjeni, in objekt je pogorel do tal. Sedaj so po vsej državi poostrili policijsko prisotnost na lokacijah z begunci in bodočih lokacij za nastanitev beguncev ne razkrivajo več tako odprto.

Med pisanjem tega članka v švedskem parlamentu potekajo pogovori o delnem zaprtju meja oziroma vzpostavitvi strožjega filtra na njih. Švedski kot najbolj radodarni gostiteljici begunske krize počasi zmanjkuje prostora za nastanitev vseh ljudi, ki sem prihajajo. Vojaški objekti, zimski resorti ter avtokampi so zapolnjeni in tudi Švedska počasi dosega svoj limit. Švedski cenzus odprtih vrat se počasi ruši in vlada se zaveda, da bo temu treba narediti konec. Precejšnji del Švedske se je spremenil v eno veliko šotorišče, kjer cene za najem šotora dosegajo cene hotelov s štirimi zvezdicami.

Kaj se zgodi z migrantom, ko pride v Málmö?

Če govorimo o migrantih nasploh, obstaja predpisan postopek, ki mu je treba slediti. Primarno odideš na nekakšno davčno upravo Švedske in tam prijaviš stalno prebivališče (Tega je v Málmöju malenkost problematično najti, po sedanji migracijski krizi pa še toliko bolj. Stanovanj na voljo za najem praktično ni.) ter hkrati zaprosiš za personnummer, švedsko osebno številko, ki je sorodna našemu emšu. Če migriraš znotraj Evropske unije, ni problema. Jaz sem svojo dobila v nekaj delovnih dneh. Drugače postopek lahko traja do tri mesece. V tem času se je dokaj problematično znajti, kajti za odprtje na primer bančnega računa potrebuješ personnummer. Brez bančnega računa ne moreš plačati najemnine, brez najemnine nimaš kje živeti itd. Zato je izredno ključno, da se prvi korak izvrši kar se da hitro po prihodu, saj se zna zavleči. In z ''zavleči'' govorimo o mesecih.  Brez personnummerja na Švedskem ne obstajaš in ne moreš delati skoraj ničesar. Ne moreš se prijaviti na tečaj švedščine (ki ga država omogoči vsakemu priseljencu zavoljo lažje integracije v družbo), ne moreš skleniti mobilne naročnine in kakršnega koli članstva. Si praktično turist.

Za iskalce azila in ostale migrante tretjih držav obstaja urad z imenom Migrationsverket. To je nekakšen migracijski urad, ki pomaga pri ohranjanju človekovih pravic, bori se za pravično migracijo, enake možnosti in deluje v dobro države Švedske s ciljem za "multi-kulti" prebivalstvo. Od skoraj desetih milijonov prebivalcev Švedske je približno 17 odstotkov rojenih v tuji državi. Če pa po drugi strani iskalcu azila dovoljenje za prebivanje ni odobreno, urad aktivno sodeluje pri odstranitvi osebe iz države in vrnitvi v matično državo.

Zadnjih pet mesecev obiskujem tečaj švedščine, ki je na voljo vsakemu, ki se odloči preseliti na Švedsko. Navsezadnje sem tudi sama imigrantka. V tem času sem spoznala toliko ljudi iz raznoraznih držav kot še nikoli v življenju. Ko se pogovarjamo o dobrih in slabih straneh Švedske, opažam, da jim, presenetljivo, največ težav povzročajo mraz, daljše zimske noči in slabo vreme na splošno. To velja predvsem za tiste iz bližnjevzhodnih in severnoafriških držav.

V medijih beremo, da ima Švedska veliko problemov z islamskim prebivalstvom, omenjajo se celo posilstva. Je to realna slika Švedske ali gre le za medijske bombice?

To, da je problematična izključno islamska skupnost, je, po domače rečeno, ''load of crap''. To, na kar se večinoma cilja, ko se omenja "kriminaliteto" tega mesta, so predvsem obračuni med tolpami, kot sem obrazložila že prej. Res je, da so večinski povzročitelji odklonilnih dejanj velikokrat islamske veroizpovedi, a med seboj obračunavajo tudi na primer Balkanci ostalih veroizpovedi.

Ne moremo si zatiskati oči. Mesto je neprimerljivo bolj nevarno kot na primer Ljubljana. A možnosti, da se ti zgodi kaj slabega, so še vedno precej manjše kot recimo v Londonu, Amsterdamu ali kje drugje. Imigrantskih delov se sama ponoči ne izogibam. Nasprotno, celo na pivo grem tja. Imajo dobro izbiro.

Kakšno pa je nasploh življenje na Švedskem? Se živi bolje kot v Sloveniji, enako ali slabše?

Kakovost življenja je nekaj, na kar lahko vsak posameznik gleda izključno subjektivno. Povsem odvisno je od tega, kaj želiš in pričakuješ predvsem od lastne države, uprave, socialnega sistema. Veliko se govori o visoki davčni stopnji na Švedskem in ni Šveda, ki se nad tem ne bi pritoževal. Zveni znano, kajne? Po mojem mnenju je davčna stopnja tu povsem utemeljena. Visoki davki se lahko enostavno upravičijo s tem, kar v zameno zanje dobiš nazaj, kako kakovostne storitve ti lahko država nudi in koliko jih je. Stopnja korupcije je precej nizka, zato denar ne izginja v ''prazne luknje''. Vsi vedo, da je neki določeni denar x namenjen za neko določeno javno dobro y, to dejstvo vsi spoštujejo, na tej denarni premici nihče ne pobaše denarja v žep in tako sistem deluje. Če me vprašate, zakaj sistem deluje in moram izpostaviti eno stvar, je to visoka stopnja morale.

Na splošno mislim, da se dejansko živi bolje: 480 dni plačanega porodniškega (od tega 60 dni za očeta), ker srečni otroci = srečna družba. Visoko subvencionirani vrtci. Močni, neodvisni in nepristranski mediji. Izjemna ekološka ozaveščenost ljudi (Kraljevina Švedska celo uvaža smeti, saj so tako učinkoviti pri recikliranju lastnih). Več kot polovico vse svoje energijske proizvodnje Švedska pridobi iz obnovljivih virov, od tega 95 odstotkov iz vodnih virov.

Življenjski standard je višji, cene so v primerjavi s Slovenijo enkrat višje, a so plače zato trikrat višje, zaradi česar denar na koncu meseca ostane. Ker denar ostane, gre večina pozimi še na drugi dopust. Nekam. Na toplo. Daleč. Zakaj lahko Šved toliko dopustuje? Ker vsak Šved začne delovno razmerje z minimalno 25 dnevi dopusta (če si starejši ali delaš v upravi, precej več). Zakaj ima vsak v delovnem razmerju minimalno 25 dni dopusta? Zato da so državljani srečni. Zakaj so Švedi srečni? Ker živijo na Švedskem.

Hvala.

Nekaj uporabnih povezav:

Zgodbe iz Stockholma: http://syrianrefugees.eu/?page_id=622

http://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/syrian-refugees-sweden-new-life

Foto: Malmo Town

Lektoriranje članka: Anja Mugerli

Deli Nazaj