Kljub temu, da v zadnjih dneh na naslovnicah časopisov in v prvih minutah televizijskih poročil ne najdemo problematike beguncev, to še zdaleč ne pomeni, da so njihove težave izginile. Enake so. Le da se prebivalci Evrope trenutno raje ukvarjamo s prihajajočimi pomladnim dnevi ali pa z davčnimi oazami. Dobra in predvsem zgodba s srcem danes prihaja iz Logatca. Osem otrok iz Afganistana je začelo obiskovati pouk na Osnovni šoli Tabor Logatec, dva bosta obiskovala Osnovno šolo 8 talcev Logatec. Na obeh šolah so jih lepo sprejeli. V Idomeniju, na meji med Grčijo in Makedonijo pa žal še vedno ostaja ujetih mnogo otrok, ki ne morejo ne naprej, ne nazaj. Želijo si le miru, svobode in ponovnega vstopa v šolske klopi.

Povzemamo intervju s sirsko deklico Rito, ki je ena izmed otrok, ki današnji dan preživlja v blatnem šotoru v Idomeniju, namesto v šolskih klopeh. Intervju je posnela organizacija Refugee movement, sestavljena po večini iz beguncev, ki jim je uspelo priti v Nemčijo, njihov cilj pa je do lepšega življena pomagati še mnogim tistim, ki so obtičali nekje na poti.

Dober dan, se nam lahko predstaviš?

Lep pozdrav. Sem Rita in sem stara 11 let.

Kje si živela pred prihodom v begunski tabor Idomeni?

Preden se je začela vojna sem živela v kraju Aleppo, v Siriji. Nato smo z družino odšli v Kobane.

In potem?

Nato je Islamska država vdrla tudi v Kobane in zato smo morali tudi o tam odditi.

Kam?

Najprej smo odšli v Turčijo in nato od tam v Kurdistan. Potem smo se ponovno vrnili v Turčijo, ker tudi v Kurdistanu pogoji za življenje niso bili dobri. Iz Turčije smo želeli v Nemčijo, vendar so žal zaprli mejo.

Sedaj si v Idomeniju. Kako je tukaj?

Mrzlo. Pogosto pada dež. Ni lepo.

S seboj nosiš belega plišastega zajčka. Kdo je to?

Tole je darilo mojega strica. Prinesel mi ga je iz Aleppa. Poimenovala sem ga Abudi. Stric mi je dejal naj ga vedno nosim s seboj in nikoli ne izpustim iz rok.

Ga nosiš vedno s seboj?

Da.

Si hodila v šolo?

Da.  Do drugega razreda osnovne šole.

Si želiš priti v Nemčijo?

Da. Zelo.

Zakaj?

Ker bi rada spet srečala mojega strica in teto. In ker bi rada nadaljevala s šolanjem.

Kaj bi rada postala v prihodnosti?

Rada bi bila pesnica. Ali fotografinja.

Zakaj imaš rada fotografijo?

Ker rada fotografiram in ker bi rada delila zgodbe tukajšnjih ljudi v Idomeniju.

Kakšno je tvoje sporočilo ljudem vsega sveta?

Rada bi poslala poljube vsem ljudem tega sveta.

Hvala.

Deli Nazaj