Smaal Tokk je takšen kot pove že njegovo ime. Ne glede na to, da gre za malo klepetanja, ki bi mu najbolj naivni nasedli, da je vse skupaj eno veliko zajebavanje in da nismo resni s takimi pogovori, je prav tu zadaj resnica. Pa ne tista, ki se jo daje na razne publishwalle, nove in stare in različne bloge in ki se razglašajo za iskalce ter posledično najditelje resnice. Ta resnica ni nič posebnega, vsi jo poznamo, a hodimo mimo nje. O kateri resnici govorimo? O tej, koliko je Prešeren gangsta, koliko je Julija podobna Radmili, do tega kaj lahko spremenijo volitve in kultura, koliko se splača bit “jebiveter” pa vse do teze, če sploh rabimo kakršnekoli spomenike. Dame in gospodje primorski gangsta raper Smaal Tokk!

Smaal Tokk, je čas okrog 8. februarja, ko je ta svet pred 168. leti zapustil Prešeren. Kako gleda Gangsta raper na pesnike iz obdobja romantike? Mu prijajo?

Prva stvar, ki je vprašanje, kaj sploh mi praznujemo? To, da je on krepal? To, da en narod slavi, kdaj je kulturnik odšel s tega sveta, pove dovolj o nas. Kaj fali 3. decembru? Prav nič. Ja, je veseli december, ampak sej ne bo škodilo, če smo malo veseli tudi na račun kulture. Je pa res, da ima smolo, da se je rodil ravno v decembru. Jaz drugače kot gangsta podpiram državne praznike. Zame si vsak, ki je sposoben svojo realnost pretopit v verze, vsaka mu čast, zasluži državni praznik. Jaz sem rabil tri komade, da sem prišel do prve rime. Še to je bilo »vit’t – nadomestit«, tako da absolutno rešpekt vsem tem fantom, ki so znali povedat nekaj in to v taki formi, to je pri njih gangsta.

Bi lahko tudi Prešerna označili za neke vrste gangsta umetnika v svojem času? Bil je mojster visokih pesniških oblik, hkrati pa je rad sklamfal tudi kakšno bolj enostavno rimo.

Aha, to so tiste pesmi »Oj Savica, nisi več devica, si prasica in take reči …«, seveda. Takrat ni bilo televizije, ni bilo reality šovov. Namesto gledat Bara 28, so pač sedeli v baru in pili. Pupe ni imel doma, da bi ga kontrolirala, tako, da kaj češ potem. Ma je bil gengsta lih v tem, ker se je znal odzivat na vse te emocije, ki jih je imel. In to je znal zdestilirat kot en šnopc ali pa tropinovc. In iz takega človeka pridejo potem ven lahko tudi pogrošne pesmi, pridejo pa seveda tudi mojstrovine kot je tista s črkami o Primicevi Juliji. Zakaj je gangsta? On je tipični predstavnik današnjega prekariata. Če je hotel bit umetnik, je moral delati še v advokaturi. Tako kot danes. Če hočeš biti umetnik in če nisi ravno Jan Plestenjak ali pa Magnifico, rabiš zraven še službo, da se lahko sploh še z umetnostjo ukvarjaš. Ali pa te mora ravnat Radmila.

Ne da mi miru; lahko Radmilo primerjamo s Prešernovo Julijo?

Ne moreš je. Ker Julijo si je zmisli un, Julija je bila njegova projekcija. In na tem ni pol procenta resnice. Ma Radmila pa je še kako konkretna, ko te žvajzne, ni za primerjat. Če ne pa ja, kot muza, je ena taka, druga taka, in vsak rabi svojo. Kako bi se reklo »vsaka palica ima svoj štil«. On je rabil eno tako, ki je vsa eterična, da si potem lahko izmisli, kaj si ona misli v svoji glavi. Jaz pa rabim en pikič bolj konkreten odnos do sveta. Vsakemu svoja muza.

Sedaj pa resno vprašanje: Zdi se mi, da gojite do Radmile precej strahospoštovanja. Kaj vam ona pomeni v življenju? Če je tema preveč delikatna za v javnost, spoštujem vašo zasebnost.

Lahko povem. Sej mi ni nerodno. Radmila je, kako bi se reklo, en center sveta za mene. To je zaradi tega, ker je znala znanje od nončk, ki so samo kričale na nonote, spravit v sodobno obliko. Ona mene podpira, si lahko mislite, da če grem na koncert, me je ona pustila. In to, da imaš doma tako žensko, ki ve, da mora ravnat otroke, da mora vse reči uredit, da še meni plača kakšno pivo in da me pusti delat, kar hočem delat, to je samo za rišpektjrat. Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, ki ga podpira. Zdaj, o moji uspešnosti lahko debatiramo, ma brez Radmile ni neč. Ne samo muza, temveč tudi vse ostalo.

Pogovarjala sva se o Prešernu, ker se spodobi in pravično je za te dni. Vprašal bi nekaj o vašem »fohu« Kaj za vas pomeni gangsta rap? Zakar ravno ta rap?

Določeni ljudje se jezijo, da to kar delam ni gangsta rap. Se strinjam, ma gangsta pomeni zame, da si »true«, da si ta pravi. Da ti ni treba delati nekaj samo zato, ker te je zato nekdo plačal. Gangsta je to, da lahko rečeš to kar si misliš. Če je za ene gangsta to, da imaš pištolo in da se streljaš po ulici, prav, naj bo. Za mene je glavno to, da lahko rečeš: »Eko, to sem jaz. Jaz sem podpisal.« Kar se tiče rapa je pa stvar v tem, da ne nimam ravno najboljšega glasu. Se pravi, če ne pojem in ob glasbi pripovedujem, to je potem še najbližje rapu. Gangsta pop to pač ni, gangsta etno tudi ni. V bendu imam jazziste, ampak to tudi gangsta jazz ni. In ker podobne stvari še ni bilo, sem zadevo poimenoval gengsta rap. Med drugim pa sem se začel udejstvovat kot gangsta reper tudi, ker je bilo deficitarno. Ker gengsta raperjev v Sloveniji razen v Velenju ni bilo kaj dosti.

Lahko torej Vipavsko dolino označimo kot ghetto?

Vsi smo ghetto. Ni finta v tem, kam nas zapirajo. Saj danes imamo vsi polne riti vsega. Imamo demokracijo, ampak kaj izbiraš? Izbiraš tipote, ki so ti jih nastavili. Kakšna je to odločitev? Ja, živimo v ghettu, ampak prav vsi, ne samo v Vipavski dolini ali kateri drugi. Amerika, Trump in ne vem kaj še. Mi se sekiramo za Trumpa. Pometimo najprej pred svojim pragom, dajmo najprej sebe spravit v red in šele nato se bomo lahko šli kaj je ghetto in kaj ni ghetto. Takih ghettov kot je bil Auswitzch in ostali, na srečo ni več. Ja, je več brezposelnih v Ajdovščini kot kje drugje. Je šlo falit gospodarstvo tu in tam. In se odpirajo nove stvari. V Mariboru bodo lakirnico odprli, Revoz išče delavce in ne vem kaj še vse. Vse je nihanje, sinusoidi, enkrat si gor enkrat si dol. Nam je bilo super leta 2004, je bil cel žur. Gospodarska rast, prišli smo v EU. Zdej je malce slabše, potem bo spet boljše, potem spet slabše. Torej, če je Vipavska dolina ghetto, moram reci, da nič bolj kot vsi ostali.

Dotaknila sva se volitev. Na WC-ju sem en dan prebral: »Če bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane.« se s tem strinjate?

Absolutno. Volitve so ena hecna reč. Tudi jaz sem hotel postat predsednik. »Smaal Tokka za predcednika« je bila prva stvar, ki sem jo želel naredit. Kakšna gengsta nacija bi bili, če bi dobil enga pajacota za precednika. Potem pa vidiš, pride Pahor, pride Trump. In kaj nam sploh še ostane? Tako, da ja. Volitve ne spremenijo nič. Pridejo uni, enkrat levi, enkrat desni. Drugič desni in potem ne desni.

Naši an vaši?

Ja. Naši an vaši. Ampak kaj češ.

Kaj lahko travestija rapa kot glasbene zvrsti sporoča?

S temi stvarmi je tako. Imaš vse ostale raparje, ki repajo o tem, kako moramo bit prijazni do druzga in take reči. Ja lahko to razlagamo tako, ampak se spremeni prav nič. Ampak rešpektiram Zlatkota in vse te reči. Bravo. Vsaka čast. Ampak poanta je, da tudi če bi kultura lahko kaj spremenila, bi bila prepovedana, ker v bistvu nikomur ni v interesu, da se stvari zamenjajo. Kar lahko mi naredimo je, da poskrbimo za majhnega človeka, da se ima fajn. Lahko naredimo to, da se lahko ljudje malo spočijejo, da dobijo malo distance do tega sveta v katerem živijo.

Zanimiva izbira je že to, da ste gangsta repar, še bolj pa to, da ste gangsta raper in to v dialektu. Zakaj dialekt?

Zakaj v dialektu repam gor in dol? Zato, da me bo razumel tudi sosed. Kaj češ razlagat stvari v angleščini, komu na čast. Da mi rata marketing, da bom mednarodno uspešen in ne vem še kaj? Ne nucam tega. Imam Radmilo. Nimam potrebe po tem, da bi uspel na tržišču. Na tak način bi ratal samo še en izdelek, produkt in kaj mi to pomaga, to me ne zanima. In po svoje je tudi gangsta, da ne sodeluješ v sistemu. Alora, zato dialekt.

V svojem imidžu imate pogostokrat tudi groteskno velik »obesek« simbola za evro. Če se strinjate z oznako, da je groteskno velik. Je po vašem kaj grotesknosti tudi na celini na kateri se evro uporablja? Oz. Kaj točno pomeni tisti obesek oz. bolje rečeno »obesač«?

Ja to je bilo iz enega snemanja, ko so bili tam eni evroti. Jaz sem si našel obesek in sem si rekel, da je to kar fajn zadeva in sem si ga dal okrog vratu. Ker če imajo amerikanci une dolarje in take reči, imam jaz pa evro. Bil je disproporcionalno velik in ja, lahko bi mu rekel, da je grotesken, ampak manjšega ni bilo. Ampak sedaj sem se tako navadil, da ja, sedaj imam evro, očala in kapo. To je moj »trademark«  al kako bi se temu reklo v tem potrošniškem svetu.  In ja ta evro, hah, ta evro dela mnogim težave, ker je malo blink blink, bode v oči. In to pri nas dosti ljudi zmoti, kakor, da parodiram gengsta reparje. Ampak koga parodiram. Sej pri nas tega ni, gengsta svet je tako daleč od nas, kako lahko to izpade kot parodija na naše?

V svojih komadih ste primerno kritični, do sveta, sistema, družbe. Povrhu vsega vas dopolnjuje še rimanje v primorščini. Vse skupaj izgleda precej flegmatično in jebivetrovsko. Se vam zdi to najboljši pristop do današnjega sveta?

Ne maram ljudi, ki se jemljejo preveč resno. Edini človek, ki ga je treba resno jemat, je Radmila. Mogoče se komu zdi moj pristop jebivetrovski, ampak to je pač moj način. Ne, unikaten nisem, ker je povsod vsaj deset takih na vsakem hribu. Eno je to, če upoštevaš, kaj se pričakuje od tebe, ampak če narediš to, kar je tvoja najbolj naravna stvar, potem si šele zares iskren. Meni je to naravno. To je moj izraz znotraj glasbe. Sej jebivetrovsko to najbrž je, zaradi tega, ampak imam tudi sam tak odnos do življenja, da ne smeš vsega resno jemat. Bolj važno je to, da govorim o pravih stvareh. No, saj niso vsi komadi taki, ampak že »zaposlovalna« to je točno to, kar se zgodi na trgu dela. Ali je to jebivetrovsko povedano ali ne, v resnici nima pomena. Bolj vidim težavo v tem, da včasih veliki glasbeniki ne morejo kdaj reči tega, kar hočejo, ker se pričakuje od njih, da bodo taki in taki. Zato to jebivetrovstvo pri meni.

Za sklep se zopet vrniva k Prešernu. Če bi tudi Smaal tokku postavili spomenik, kje bi ta stal? Wajdušna, Žablje, Gorica?

Glej, Frank Zappa, ki je bil iz Los Angelesa,  ima svojo spomenik v Vilni v Litvi. Tako, da v duhu tega koncepta je edino pravilno zame Ptuj. Ampak zakaj bi mi kdo sploh postavljal spomenik? To je neumnost. Smaal Tokk je tu, potem ga več ni in potem je konec. Rabimo spomenik, da se bodo spominjali, da je en rabu tri komade, da je zložil prvo rimo? Ne rabim jaz spomenika. Zdaj živim, potem krepam. Svet gre naprej, nisem ne edini, ne nepogrešljiv, ne najboljši ne nič. Sem pa jaz. To je taka misel, prov »deep«, jea.

Hvala!

* Foto: Smaal Tokk Facebook

Deli Nazaj