Začniva pri politiki. V prispevku v televizijski oddaji Studio City je bilo omenjeno, da se zanimaš za študij politologije. Zakaj ravno politika?

Zanima me kako deluje politika v svetu. Vemo namreč, da politika vpliva na vsakdanja področja vseh ljudi. Se mi pa zdi, da se v Sloveniji in tudi v drugi postsocialističnih državah ljudje sploh ne zanimajo za politiko, čeprav bi se morali. Prej, ko smo živeli v komunizmu, so si ljudje želeli demokracije, sedaj ko jo imamo, pa si je ne želimo več in tudi zaradi tega ne gremo na volitve.

Prav to ste spodbujali v projektu multimedijskega centra RTV Slovenija, kjer si bil del ekipe mladih, ki so v projektu Grem volit razpravljali o perečih vprašanjih družbenega dogajanja in politike glede na evropske volitve. Kako komentiraš izid volitev?

Izid me ni presenetil. Me je pa presenetila še vedno zelo nizka volilna udeležba med Slovenci, ker kljub vsem tem projektom, ki so vabili ljudi na volitve, nismo uspeli in smo še globlje padli glede tega, mislim da smo drugi najslabši v Evropi po udeležbi. Nekaj je zagotovo narobe. Res pa je, da smo bili z udeležbo za malenkost boljši kot zadnje evropske volitve.

Očitno se bolj zanimamo za evropsko kot slovensko politiko.

Mislim, da smo siti domače politike, ki se jo po vrhu vsega tudi po medijih prikazuje izrazito negativno. Evropsko politiko pa se zadnje čase prikazuje kot bolj pozitivno, denimo Erasmus+. Škandalov se ne propagira v tolikšni meri kot se naše slovenske.

Tadej Kobal

Izvzemši zdrahe okrog brexita.

Brexit se tudi promovira, ampak ne vemo točno, če je to slabo ali dobro. Nenazadnje se tudi pri nas pojavlja gibanje SloVEN, ki si prizadeva za izstop Slovenije iz Evropske unije. Nekateri ljudje se zavedajo kaj lahko tovrstna gibanja pomenijo za državo. Prav zaradi tovrstnih populističnih prijemov lahko trdimo, da je bila udeležba vendarle nekoliko višja kot zadnjič.

Kaj pa ljudje v vipavskem okolišu. Kakšni smo po tvojem mnenju?

Mislim, da smo tu bolj naklonjeni Evropi kot v drugih delih Slovenije. Najbrž že zaradi bližine Italije. Po mojem smo odprta družba. Marsikdo se tudi še spomni časov pred schengensko mejo in smo zato še bolj naklonjeni združevanju.

Si član Evropskega mladinskega parlamenta. Kako deluje ta organizacija?

Gre za vseevropsko mladinsko organizacijo. Vključuje čez 40 držav, torej tudi države, ki sicer niso članice Evropske unije. V Sloveniji je Evropski mladinski parlament ustanovljen kot posebno društvo. Gre za nekakšno simulacijo delovanja evropskega parlamenta, tudi seje potekajo enako. Vsaka država organizira svoje seje na katere pridejo člani iz vseh držav. V Sloveniji organiziramo okrog štiri seje na leto.

Kakšne so naloge člana Evropskega mladinskega parlamenta?

Vsaka seja traja tri dni. Prvi dan je namen spoznavanju ljudi iz različnih držav, kar pripomore k kasnejšemu boljšemu sodelovanju. Potem je tu delo v komitejih, delegati so namreč razvrščeni v različne odbore, od energetike do sociale itn. temo o kateri se bo pogovarjalo pa določi predsednik seje. Zadnji dan zasedanj je na sporedu generalna skupščina na kateri glasujemo ali se bo določena resolucija sprejela ali ne.

Kakšen vpliv pa imate?

Združujemo približno 40.000 mladih iz vse Evrope in s tem imamo nek določen vpliv, ker se določeno število mladih strinja z našimi pobudami.

Katero politično razmišljanje pa ti je blizu?

Mislim, da je treba najprej poskrbeti za močno gospodarstvo, za močno Evropo in njene prebivalce. Mi grejo pa na živce zelo populistične trditve. Še bolj pa predvolilne obljube, ker so večinoma neizvedljive v dvajsetih letih, kaj šele v petih kolikor traja mandat.

Tadej Kobal

Kdo pa so zate populisti?

Vsak normalen človek lahko hitro ugotovi, da so njihove izjave zelo napihnjene. Mislim pa, da je današnji čas zelo naklonjen populistom, ker imamo ogromno novih poceni časopisov, ki iščejo bralce s populističnimi prijemi.

Zanima te politika. Očitno pa te zanima tudi književnost, saj si najbolj zaslužen, da je Slap po stotih letih znova dobil knjižnico. Kje se srečata politika in književnost?

Majhna knjižnica lahko nastane s sovaščani. Knjižnica v vsakem kraju pa lahko nastane samo s pomočjo politike. Politika lahko tako naredi veliko spremembo za razliko od vaščanov, ki lahko delamo majhne spremembe v svojem kraju. A politika ne more vedeti, če je naš kraj res potreben knjižnice. Mi smo torej začetek spremembe, opozarjati moramo nase, politika pa je tista, ki bi morala ta korak nadaljevati in ga izvesti.

Bi morali tudi politiki več brati?

Politiki bi morali več brati, ker če bi se naučili kakšne zgodovinske stvari, se marsikaterih napak ne bi ponavljalo.

Kako je sploh prišlo do knjižnice na Slapu?

Na Slapu deluje program »Popoldan na cesti« v okviru Škofijske Karitas že več kot deset let. Organizirajo se najrazličnejši družabni, kulturni, športni dogodki in delavnice. Na eni od teh smo skupaj s še tremi članicami, prišli na idejo, da bi obudili vaško knjižnico. Tako se je vse začelo. Začeli smo zbirati knjige, kupiti smo morali omare, prostor smo na srečo že imeli. Veliko založb nam je že začelo ponujati knjige, kot tudi denimo ajdovska Lavričeva knjižnica, ki nam je ponudila svoje knjige.

Tadej Kobal

Pridejo vaščani samo po knjigo ali se tudi ustavijo v knjižnici?

Bistvo je prav v tem, da ne pridejo le po knjigo, temveč se tu tudi ustavijo. Na Slapu namreč ni ne osnovne šole, ne gostinskega lokala, kjer bi se lahko naključno srečevali vaščani. Knjižnica sedaj to omogoča, da se spoznavamo s svojimi prebivalci, ki jih drugače morda ne bi niti poznali.

Vse učiteljice slovenščine bi te bile najbrž vesele. Kaj te je navdušilo nad jezikom in književnostjo, da si se lotil takšnega projekta?

Nad branjem sem navdušen, je pa res, da nisem knjižni molj, ker mi enostavno primanjkuje časa. Starša sta mi že v otroštvu brala, morda mi je od takrat tudi ostala navada, da čim več berem. Sicer pa so mi vedno blizu tovrstne pobude, ki združujejo vaščane.

Politika, pobuda za knjižnico v domači vasi, prostovoljec pri Karitasu. Pri teh letih so to vsekakor nenavadni hobiji, a hkrati navdušujoči. Kaj te navduši, da se splača delo z ljudmi?

Delo v Karitasu seveda ni plačano, a tu spoznam veliko ljudi in toliko zgodb. S tem delom se učim razumevanja človekovega razmišljanja. Ljudje te naučijo razumeti in to mi je na koncu največje plačilo.

Hvala.

* Fotografije: Prostovoljci med nami - YouTube

Deli Nazaj