Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV soboto je glasbeni svet užalostila vest o smrti Joãa Gilberta, očeta glasbene zvrsti bossa nova. Prav ta glasba je botrovala naslovu najnovejšega koncertnega programa Komornega orkestra NOVA, ki se bo velikanu brazilske glasbe poklonil na koncertu v nedeljo, 14. julija, ob 20.30, v Vipavskem Križu. Več v spodnjem intervjuju z Barbaro Grahor in Samom Vovkom.
Če se večina projektov začne z idejo, ki svoje ime dobi šele na koncu, se je Bossa NOVA začela ravno obratno, ko sta se Barbara Grahor in Samo Vovk ob premetavanju idej besedno igrala z imenom glasbenega društva in komornega orkestra – NOVA. Ena od asociacij je bila bossa nova, ki v prevodu pomeni nov trend in ki se je hitro razširila v zamisel, da se ne bi omejevali le s tem brazilskim ritmom, ampak bi zajeli raznoliko glasbo iz vse Latinske Amerike, pa tudi tisto iz preostalega sveta kjer so prepoznavni vplivi teh zvrsti. Ideja je nato rasla in zorela kar nekaj let; ko je Godalni kvartet NOVA, katerega članica je ob Mojci Batič, Ani Cotič in Poloni Soban tudi Barbara Grahor, prevzel umetniško vodenje Komornega orkestra NOVA, pa se je pričelo načrtovanje programa, ki je zaradi svoje narave kot nalašč za poletni čas. Prve obrise je repertoar pričel dobivati ob lanskoletnem koncertu Po ulicah sveta v Vipavskem Križu, ko je Samo Vovk ob orkestru zapel skladbi Ne prižigaj luči ter portugalsko zmagovalko Evrovizije Amar pelos dois.
„Po zaključku koncertov s klasičnim programom, ki ga je letos spomladi izvajal orkester, se je fokus v drugi polovici sezone vrnil k temu žanru. Nekaj stvari sem imela že pripravljenih, nekaj smo jih naročili, ostalo pa se je pisalo sproti, iz tedna v teden. Vzrok temu ni bilo le lovljenje časa, temveč tudi proces lastnega razvoja in spoznavanja te glasbe. Seznam želja, skladb, ki smo jih umetniške vodje želele igrati, pesmi, za katere je Samo izrazil željo, da bi jih pel, je obstajal že dolgo. Potem pa začneš razmišljati katero zvrst še potrebujemo, kateri ritem nam še manjka, kateri stil nam je še všeč, kako uravnoteženo združiti pravo mero klasične, ritmične in jazz glasbe. Vse to je sovpadlo s pričetkom študija jazz improvizacije za godala v Münchnu, kjer sem prišla v stik z novimi ljudmi in kulturami, uveljavljenimi glasbeniki, ki so mi dali svoj navdih; moj profesor, Gregor Hübner, je specialist za kubansko glasbo, njegove informacije so mi dragocen vir idej. In nazadnje se je vse to izkristaliziralo v dobro uro trajajoč koncert,“ je proces nastajanja opisala Barbara Grahor, violistka in skladateljica iz Ajdovščine, ki je imela svoje aranžerske prste zraven pri večini skladb, ki bodo v četrtek napolnile Vipavski Križ. Dela ni manjkalo, tudi zato, ker poslušalcev v Vipavskem Križu ne bo pričakal le godalni orkester. Ritmična glasba zahteva ritmično sekcijo, ki jo sestavljajo pianist Blaž Pahor, Carlos Valderrama na tolkalih in Primož Podobnik na bateriji in tolkalih. Za tak sestav pa že napisane glasbe skoraj ni, zato so Barbarini aranžmaji nekaj povsem novega. „Pri tej glasbi je ritem najpomembnejši, saj je to izvorno plesna glasba. Tudi zato si izvajanja te glasbe brez tolkal sploh ne moreš predstavljati. Tolkala bogatijo glasbo, ki je v tem primeru zelo večplastna. Vsak inštrument ima svojo nepogrešljivo vlogo. Seveda pa ne smemo izgubiti karakterja, ki je zelo drugačen od evropske glasbe. To ni konzervativna glasba, je strastna, odprta, namenjena povezovanju ljudi.“ poudarja Barbara.
KO NOVA Barbara Grahor
Fotografija: Mateja Pelikan
Program Bossa NOVA je Samu Vovku prinesel ponovno, a vedno dobrodošlo priložnost, da nastopi kot solist z orkestrom, kar je srčna želja vsakega glasbenega izvajalca. Na koncertu bo zapel kar v štirih jezikih: slovenščini, angleščini, španščini in portugalščini. Torej vse te jezike tudi zna? „Ne,“ odgovori smejoč, „špansko in portugalsko ne govorim. Mi pa tu pride prav glasbeni posluh, saj če se lahko po posluhu naučim melodije, se lahko tudi izgovorjave jezika.“ Znanju jezika navkljub niti skladbi v slovenščini in angleščini nista brez izziva. „Skladba No more blues ima veliko hitrega besedila, nasprotno, počasnejše skladbe zahtevajo ohranjanje napetosti, a hkrati moraš na odru bit sproščen, kljub adrenalinu in dodatnemu koncentriranju na igranje kitare.“
A, še ko ne poje in ne igra kitare, ne sedi križem rok in se z igranjem tolkal pridruži orkestru. „Komorni orkester NOVA je odlična priložnost in nekaj, kar je za glasbeno ustvarjalnost v okolju nujno potrebno. Všeč mi je, da se v NOVI spodbuja ne samo različne glasbene sloge, temveč da se goji ljubezen do glasbe nasploh. Vedno znova si postavljajo nove izzive in se ne zaklenejo v neke svoje okvirje,“ je svoje vtise o orkestru strnil Samo Vovk.
Temu pritrjujejo dosedanji koncerti. Od ponovne obuditve rednega delovanja zasedbe Komornega orkestra NOVA jeseni 2017 so orkestraši spoznali klasična dela skandinavskih in manj znana dela angleških skladateljev, urili so se v pretanjeni spremljavi solistk in solistov, v živo interpretacijo prelili novitete mladih slovenskih skladateljev in s svojimi zvoki preobrazili slovenske in tuje zimzelene uspešnice popularne glasbe.
Čar orkestra NOVA je navsezadnje tudi v tem, da glasbe ne izvaja le za publiko, ampak se ob vsakem programu glasbeniki česa novega naučijo. Ta igriva radovednost in neskončna vedoželjnost daje njihovim nastopom posebno energijo. Četudi se tu pa tam najde kak trši oreh.
Navdušenja nad raznovrstnostjo repertoarja ne skrivajo niti orkestraši sami. „Moram reči, da sem bila sprva skeptična, kako se bomo kot skupina godalcev, ki pretežno izvaja klasično glasbo in se s takšnimi ritmi zgolj občasno spogleduje, spopadli z izzivom izvajanja glasbe, ki nam povečini na inštrumentih ni domača. A z vsako vajo sem postajala vedno bolj navdušena in uživala v takšnem, drugačnem muziciranju,“ je povedala Damjana Srednik, ki na koncertu ne bo le del sekcije prvih violin, ampak bo poslušalce očarala tudi s svojim glasom. „Najbolj se veselim moje solo skladbe, saj sem izvajanja bossa nova ritmov bolj vajena v pevski koži kot na svojem lesenem inštrumentu. Konec koncev pa vse skupaj res dobro zazveni predvsem zaradi truda vseh naših šefic in odličnih aranžmajev.“
KO NOVA Ana Šuligoj
Fotografija: Petra Rusjan
Kot solistka se bo ob orkestru na klavirski harmoniki predstavila še Ana Šuligoj, nadebudna glasbenica iz Solkana, dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. S skladbo Astorja Piazzolle bo v četrtkov koncert vnesla tenkočutni nuevo tango.
Pester nabor latinsko ameriške glasbe bo krasila ena slovenska ljudska pesem, a morda ne bo čisto takšna kot se zdi na prvi pogled. „Izbrala sem Igraj kolo jabolko, ker se mi zdi, da je ne slišim tako pogosto,“ je razloge za ta aranžma opisala Barbara. „Sicer ni več čisto pravo kólo, ker začnemo s polko, nato pa tekom aranžmaja preidemo v sambo in zatem še v salso, tako da lahko poslušalci začutijo, kako postane skladba z vsako ponovitvijo lahkotnejša. Zazdel se mi je zanimiv eksperiment, da bi nekaj takega naredili s slovensko ljudsko pesmijo. Tako lahko rečemo, da je del nas v sambi, saj je polka, ki jo najdemo tudi v slovenski kulturi, imela vpliv na nastanek te nacionalne brazilske glasbe. Rio de Janeiro je bil namreč stičišče številnih kultur, latino, afriške, vzhodnoevropske, arabske, in med vsem tem je bila vmes tudi polka. Ko so to glasbo zaslišali Brazilci, so jo, v skladu s svojim dojemanjem ritma, razumeli nekoliko drugače, ji spremenili poudarke, naredili bolj lahkotno, in nastala je samba.“
Po velikih uspehih na področju pisanja a cappella glasbe se Samo Vovk v zadnjem času obrača k pisanju in izvajanju inštrumentalne glasbe. Skupaj z Barbaro ustvarjata v jazz duu, sočasno v Münchnu sodelujeta z jazz bandom, in si želita uresničiti večji projekt, ki bo pretežno inštrumentalen. Obeta se tudi ponovno sodelovanje Vovka s Komornim orkestrom NOVA, ki bo letošnjo jesen imel čast zaigrati na Kogojevih dnevih (mednarodni festival sodobne glasbe). „Ker Kogojevi dnevi domujejo v Soški dolini in Beneški Sloveniji, se nam je to zazdela izvrstna priložnost, da Samo svojo avtorsko skladbo Ta na Solbici, navdahnjeno z rezijansko kulturo, ki je bila del zmagovalnega repertoarja zbora Carmen Manet na prvem Evrovizijskem zborovskem tekmovanju leta 2017, napiše še kot noviteto za godalni orkester. Skladba, ki je trenutno izjemno priljubljena pri zborih doma in v tujini, bo tako dobila nove razsežnosti, orkester pa novo glasbo, katera ima na Kogojevih dnevih še poseben poudarek,“ je o načrtih za bodočnost povzela Barbara Grahor.
A najprej nedeljski koncert. „Pridte na koncert, ker bo fajn! Poletje je, koncert bo na prostem, lahko tudi zaplešete zraven. Za vsakega bo nekaj, ker bo od klasične, slovenske, jazz in ljudske do seveda latino glasbe,“ v en glas vabita Barbara in Samo. Zagotovo pa vas bo vesel čisto vsak član orkestra.
Vabljeni!
* Fotografije: Nika Zuljan, Petra Rusjan, Mateja Pelikan