Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteRene Rusjan je profesorica, kiparka, intermedijska umetnica, direktorica programov na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici (AU UNG). Z njo smo naredili črto pod leto 2020 na področju kulture in umetnosti in pregledali njena zanimiva področja delovanja ter dosežke njenih študentov, ki so ponos za Primorsko.
Akademija umetnosti je zelo priljubljena ustanova pri študentih, še posebej bi rekli, da je velikokrat v ospredju animirani film. Vaši študentje nedvomno dokazujejo, da ni zanimiv samo za otroke in mlade, pač pa za ljudi vseh starosti. In nenazadnje, da je animirani film zelo priljubljen pri nas.
Res je, zanimanje za animirani film je v zadnjih 15. letih v Sloveniji v porastu, za kar je morda najbolj zaslužno delovanje okrog festivala Animateka. Veseli smo, da smo aktivni del tega dogajanja. Prav pred dnevi so filmi naših študentov prejeli več nagrad in omemb žirije stanovskega društva animatorjev, DSAF, kar je velik uspeh vseh, študentov in ekipe mentorjev na UNG AU.
Seveda tudi druge naše smeri, videofilm, fotografija, novi mediji in sodobne umetniške prakse, dosegajo zanimanje študentov in uspešno delujejo v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Morda je sedaj čas, da poveva nekaj o vašem področju. Poučujete sodobne umetniške prakse. Kaj to pomeni? Kaj vse zajemajo sodobne umetniške prakse?
Zajemajo lahko marsikaj. Verjetno bi vam vsak umetnik ali mentor odgovoril iz svojega zornega kota, umetnostni zgodovinar pa spet s svojim izborom. V svoji praksi v ospredje ne postavljam medija ali tehnike, temveč vzpostavljam vsebinski kontekst, ki ga obdelujem in se nato odločim, kateri medij, katero izrazno sredstvo bom uporabila, da projekt najbolje izpeljem. Podobno se tudi pri pedagoškem delu usmerimo v neko izbrano tematiko – lahko je to trenutna družbena situacija, kot je korona, ali pogosto meja, saj delujemo med Novo in 'staro' Gorico, lahko je to (p)osebna situacija posameznega študenta ali nekaj, kar posebej zadeva neko generacijo. Študentje v svojih izbranih modulih pridobijo ogromno veščin in kreativnih tehnik, ki jih tu lahko uporabijo v novih okoliščinah, ob delu s kolegi drugačnih profilov, drugačnih pogledov, se preizkušajo v stiku z javnim prostorom ali se obrnejo v raziskovanje osebnega prostora.
Rene Rusjan s študentko Rawan Hourani v kulturni točki Carinarnica v Novi Gorici ob javni predstavitvi njenega diplomskega projekta leta 2018 (Foto: Osebni arhiv)
Kakšen je vaš pogled na umetnost, ki se je letos v veliki meri preselila na splet?
Čeprav je splet, odkar obstaja, tudi prostor in medij umetnosti, se sedaj nanj seli tudi tisti del, ki je internet prej uporabljal le za promocijo. Ne gre več za umetniške prakse, ki jim je splet osnovni medij, sedaj smo prisiljeni, da iščemo načine, kako nanj spraviti klasične koncerte, razstave in gledališke predstave ter tudi tiste intermedijske dogodke, ki bi se sicer dogajali v fizičnem prostoru z interakcijo med ustvarjalci in občinstvom.
Seveda, vedno pripravljeni na izzive, zaradi te prisile najdemo tudi zelo inovativne načine komunikacije med ustvarjalci in gledalci. A vsi smo si že spomladi želeli, da bi bila to le epizoda, ki ne bi predolgo trajala. Seveda bo nekaj od teh inovacij ostalo z nami, a pomemben je fizični stik. Pomembno je, da na odru igralci delajo v najtesnejši bližini in da jih gledalci v dvorani čutimo, kot tudi oni nas. Pomembno je, da v galeriji vstopiš v interaktivno instalacijo in jo občutiš z vsemi čuti, ki jih imaš na voljo ob hoji v fizičnem prostoru. Pomembno je, da glasbeniki ob koncertu čutijo energijo poslušalcev in obratno. Vedno gre za medsebojno izmenjavo, sicer sta oba, ustvarjalec in obiskovalec, prikrajšana za celostno izkušnjo.
Najbrž je to nehvaležno vprašanje, pa vendar, kako bo koronavirus vplival na umetnost, kulturo v naslednjem letu?
Lepo bi bilo misliti predvsem na možnost, ki nam jo daje ta izjemna situacija, da izstopimo iz norega dira in vidimo svet na drugačen način. A realnost je pravzaprav zelo kruta. Koronavirus v kombinaciji z nerazumevanjem in nekim prezirom politike do kulture in še posebej umetnosti, ima zelo konkretne posledice za ustvarjalce, organizatorje in druge samostojne delavce v kulturi, tako v smislu profesionalnega delovanja kot v smislu eksistence njih in njihovih družin. Sedaj se situacija kaže kot razpad sistema, želela bi si, da se pravočasno streznimo in pričnemo sodelovati v iskanju prave rešitve.
Hvala.