Na čelu občinske uprave ste že več kot 5 let. Pred kratkim ste mandat podaljšali. Kako ocenjujete svoje prvo obdobje vodenja? Kateri so bili največji izzivi?

Največji izziv je bil sprva prepričati zaposlene, da bi delali nekoliko drugače. Občinska uprava je imela ob mojem prihodu utečeni način dela, ki se vrsto let ni spreminjal. Ob tovrstnih spremembah in drugačnih pristopih je vedno tako, da so določeni posamezniki hitro navdušeni, nekateri so zaviralci, večina pa bi raje delala po starem, ker to kratkoročno od njih zahteva najmanj napora. Ocenjujem pa, da so zaposleni hitro doumeli, da nisem sovražnik in da vsi zasledujemo skupne cilje, ki izhajajo iz potreb občank in občanov. Ponosna sem na upravo, ker delujemo kot uigrana ekipa. V ozadju prepoznanih rezultatov naše Občine je delo mojih sodelavcev. Moj vloga je predvsem koordiniranje in spodbujanje, da vsak opravi svoj del – menim, da smo pri zasledovanju tega cilja nadvse uspešni.

Zagotovo današnji čas terja tudi vse večjo prilagodljivost občinske uprave. Kako se soočate s tem?

Časi birokratov na občinah so mimo, birokratski ostajajo zgolj določeni postopki, ki jih moramo s pomočjo tehnologije čim bolj digitalizirati. Ajdovska podjetja razvijajo nove proizvode visoke kakovosti, so inovativna in dinamična, za kar potrebujejo sodobno infrastrukturo, stanovanja za zaposlene, varstvo za otroke itd. Enako kot podjetja mora tudi javna uprava slediti primerom dobrih praks, se primerjati z drugimi okolji. Na občinah se vse bolj povezujemo z gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami, iščemo finančne vire in nove rešitve za izzive iz lokalnega okolja. Poleg navedenega je pri vodenju občinske uprave zelo pomembno, da je direktor usklajen z županom.

Prej ste delo vodje občinske uprave opravljali v občini Idrija. Lahko potegnete kakšno vzporednico s zdajšnjim vodenjem, kje opažate razlike?

Vsaka občina je svoja zgodba, Idrija je denimo sopomenka za kulturno dediščino. Takoj opazna razlika med občinama je vezana na usmerjanje poselitve in prostorsko načrtovanje, kar je pogojeno s prostorskimi omejitvami Idrije. Vzporednice med občinama so področja s podobno problematiko, kot so npr. vodni viri in vodooskrba na podeželju, neurejeno stanje vodotokov, potrebe po izboljšanju prometne infrastrukture … Pomembno je, da razvoj občine temelji na identiteti in naravnih danostih. Denimo kmetijstva ne moremo razvijati enako v Vipavski dolini in na Idrijskem.

Na čem pa temelji vaša strategija vodenja, katerim področjem upravljanja namenjate največ pozornosti?  

Zmeraj so ključni ljudje. Zato da lahko zaposleni učinkovito delajo, potrebujejo sistem pravil za delovanje, urejene pogoje za delo ter usmerjanje in spremljanje zastavljenih ciljev. Pa tudi občutek, da niso zgolj številke. Prav tako si je potrebno vzeti čas za stranke in se jim posvetiti, pa čeprav njihova pričakovanja včasih nimajo pravne podlage, njihovi predlogi niso izvedljivi, ali pa so ovire zgolj medsosedski spori. Sama se namreč vključim v primerih z največjimi težavami, ostale rešijo sodelavci sami.

Pred kratkim ste prevzeli tudi vodenje oddelka za prostor. Kako se spoprijemate z usmerjanjem obširnega in za občane nadvse pomembnega oddelka?

Vodenje tega oddelka je začasne narave in zahteva celega človeka. Sama sem po načinu razmišljanja in delovanja realist in ker sem poleg tega po osnovni izobrazbi geodetinja, k zadevam pristopam skozi prostorsko perspektivo. Vsaka proračunska postavka, projekt, investicija je vezana na konkretno lokacijo z vsemi njenimi specifikami. Če te specifike poznamo, zadeve lažje rešujemo.

Ste uvedli kakšne korenite spremembe ob prevzemu tega oddelka?

V mojem obdobju se je večina zaposlenih v oddelku za prostor zamenjala ali na novo zaposlila. Bistveno spremembo smo uvedli neodvisno od prevzema vodenja, gre za postopek priprave in vsebinsko uskladitev mnenj, ki se izdajo investitorjem v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Veliko prizadevanj sem namenila tudi okrepitvi področja nepremičnin.

Kaj menite, katero področje delovanja občinske uprave je še potrebno okrepiti, kje vidite pomanjkljivosti?

Gotovo je eno od področij, ki jo bo potrebno okrepiti, digitalizacija z elektronskimi vlogami,  urejanje zadev iz domačega fotelja, upravljanje infrastrukture iz pisarne in nenazadnje tudi izpeljava lokalnih volitev preko spleta. Upam pa, da opravljanje storitev na daljavo ne bo povečalo odtujenosti občanov od lokalnih organov in uprave. Lokalna skupnost mora ostati blizu ljudem in njihovim potrebam ter morebitnim stiskam.

Občina Ajdovščina je v zadnjem obdobju postala prepoznavna kot inovativna in prebojna občina. Čemu vse pripisujete 'zasluge' za ta preboj?

Kot prebojnega si predstavljam nekoga, ki se je prebil iz povprečja v ospredje, pred druge. Zasluge za preboj občine Ajdovščina lahko pripišemo več dejavnikom, gotovo je med njimi župan Tadej Beočanin. Izpostaviti velja, da je bila gospodarska kriza priložnost, da se na lokalni ravni stanje resetira in razvoj začrta na novo. Omeniti gre denimo razvoj turizma, ki ga na našem območju praktično ni bilo, sedaj pa vloge za kampe, prenočišča idr. štejemo v množini.

Na katerega izmed uspehov ste v svojem prvem mandatu najbolj ponosni?

Med večjimi nalogami je bila priprava občinske strategije, ki smo jo v celoti izdelali v občinski upravi. Seveda pa  gre omeniti tudi projekt Moja pobuda in komunalno opremljanje poslovnih con. Sploh za zadnja dva primera veljamo kot primer zelo uspešne občine. Potrebno je veliko dela, da se projekti Moje pobude izvajajo v načrtovanih rokih, da so na terenu vidni rezultati, enako je v obrtnih conah, kjer podjetja na veliko gradijo nove objekte. Izpostavila bi, da so uspehi takšni zaradi sodelovanja večjega števila zaposlenih z različnih oddelkov oz. področij, pri čemer vsak opravi svoj del naloge. Ponosna sem na upravo, ki deluje kot uigrana ekipa.

Katera je vaša prednostna naloga do konca tega mandata?

Ena izmed nalog je zagotovo sprejem Občinskega prostorskega načrta, saj iz več različnih razlogov tu nismo bili dovolj  uspešni. Ker je postopek trajal leta, dokument ni več razvojno naravnan, zato se bomo morali takoj po sprejemu posvetiti spremembam. Je pa ena izmed prednostnih nalog tudi stanovanjska gradnja. V prihodnjem letu si bomo prizadevali pridobiti tudi finančne vire za nov vrtec in ga v naslednjih nekaj letih tudi zgradili. V načrtu je še 2. faza prenove mestnega jedra, na podeželju pa nas čakajo številne investicije v izgradnjo komunalne infrastrukture.

Kako vidite razvoj občine Ajdovščina čez 10 let? Kje si želite, da bi razvoj še vzcvetel?

Želim si predvsem, da ostanemo stabilno okolje z možnostjo zaposlitve za vse delovno aktivne skupine. Kot področji priložnosti za naslednja leta bi izpostavila kmetijstvo in turizem. Upam pa tudi, da si bom leta 2030 lahko ogledala gledališko predstavo v novi kulturni dvorani.

Poleg službenih obveznosti zagotovo najdete čas tudi za razvijanje svojih hobijev. Kateri so tisti, ki vas najbolj navdihujejo?

Rada berem, grem na sprehod v naravo, skrbim za družinski vrt in obožujem rože. V času epidemije pogrešam druženje s prijateljicami in sorodnike. Za nadomestek veselje poiščem v malenkostih. Ko sem se preselila na Primorsko, me je očaral kaki s svojimi lepimi rumenimi sadeži. Na sprehodu poiščem drevo kakija, si spočijem oči in se napolnim z energijo.

Hvala!

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj