Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteJet Black Diamonds je tisti band, ki se je nekje sredi poletja pojavil in kar naenkrat obnorel sprva lokalno publiko nato pa še celotno slovensko občinstvo. Razlog pa Retro Anorak. Skladba, ki je postala pravi hit in med drugim postala najbolj predvajana skladba meseca avgusta na radiu Val 202. Skupino sestavlja pet mladih fantov iz Vipavske doline - Radoš Bone, Matej Kompara, Urban Koritnik, Matija Krigl in Domen Lemut. Zaradi epidemije se precej časa niso imeli možnosti predstaviti na koncertu, nato pa se je zgodil Ale v Pale in vse ostalo je zgodovina. Predvsem pa je pred njimi zagotovo še zelo lepa glasbena prihodnost. Zato je bil pravi čas, da se pogovorimo z njimi.
Za začetek. Kdo sploh ste Jet Black Diamonds in od kje vse prihajate?
Matej: Nobeden od nas ni pravi Ajdovec. Imamo pa dva člana, ki sta občana Ajdovščine. Jaz sem iz Lokavca, bobnar Radoš pa prihaja s Ceste.
Urban: Jaz sem z Otošč, Domen je iz Gradišča nad Vipavo, Matija pa iz Solkana.
Je kdo od vas še srednješolec?
Domen: Ja, Radoš je še vedno v srednji šoli, ostali pa smo že naprej.
Pojdimo k vašim začetkom. Ste Jet Black Diamonds v takšni zasedbi že vse od nastanka benda?
Urban: Ne, precej smo se menjali. Le jaz sem bil član že čisto prve zasedbe. Ampak tisto je bilo še v osnovni šoli.
Domen: Najprej smo precej časa delovali kot »cover« band in se tako na nek način učili.
Urban: No, nekje po osnovni šoli, leta 2017, sem želel, da se zadeva nadaljuje in tako pričel zbirati skupino na kup. Nato nas je konec 2019 zapustil basist, s katerim nekako nismo našli skupnega glasbenega jezika in pridružil se nam je Matej. To je bila nekako prelomna točka. Takrat smo začeli tudi ustvarjat avtorsko glasbo v slovenskem jeziku. Prej nismo znali pisati besedil, potem pa dobili Mateja in to ni bilo več problem.
Je za bend pomembna ta kemija, ki nastane ali pa ne nastane?
Urban: Ja, definitivno. Zase lahko rečemo, da smo se že kmalu dobro ulovili, prava kemija pa se je zgodila na začetku letošnjega leta, ko se nam je pridružil še bobnar Radoš.
Zakaj ime Jet Black Diamonds? Kje ste ga našli?
Urban: Nekoč smo imeli špil in hitro smo potrebovali izbrati neko ime. Dogovor je bil, da vsakdo poda svojih pet predlogov in od tega nekaj izberemo.
Domen: Nismo bili ne vem kako kreativni in ime Jet Black Diamonds se nam je zdelo še najboljše. Nam je v redu ime, čeprav si ga marsikdo ne zapomni prav. Včasih smo Black Jet Diamonds in podobno.
Zdaj pa tisto kar verjetno vse najbolj zanima. Retro Anorak. Kdo in kdaj je najbolj zaslužen, da je skladba nastala?
Urban: Melodija za skladbo je že precej stara. Predvsem kitarski rif, ki je nekakšna osnova komada. To je še iz prejšnjih zasedb. Mnogokrat smo to preigravali in nekako slutili, da bi to lahko postal hit. Ko se nam je priključil Matej in na svoje druge vaje z nami prinesel še besedilo, je skladba začela dobivati svoj pravi obris.
Matej: Takrat sem pisal tisti del besedila »v dežnih kapljah še slišim tvoj korak…« in sem iskal besedo, ki se rima na »ak«. Šel sem na internet, vtipkal slovar slovenskega knjižnega jezika in iskal besede, ki se končajo na »ak«. In prva se je pojavila beseda Anorak, ki je nato postal Retro Anorak.
Torej gre za staro melodijo in novo besedilo?
Urban: Ja, dve leti je skladba nastajala.
Domen: No, saj za vse naše skladbe lahko rečemo podobno. Vsaka se razvija vsaj pol leta. Kot vino, ki se stara in postaja boljše.
Vas je uspeh te skladbe presenetil?
Matej: Mene je najbolj presenetilo to, da je bila skladba Retro Anorak najbolj predvajana skladba meseca avgusta na Radiu Val 202. To je bilo mogoče tisto, kar me je najbolj presenetilo.
Kako so na Valu 202 sploh odkrili to skladbo? Ste jo sami poslali?
Urban: Skladbo smo poslali na vse radijske postaje in vsem, ki jih poznamo. Za Val 202 vemo, da se je kar nekaj ljudi zagrelo za to pesem, bi se pa tukaj zahvalili Miralemu Muratoviću, ki dela na Radiu Val 202. On je dal nek »push« in skladba se je začela vrteti. Je pa bila skladba všeč veliko ljudem in najbrž bi prej ali slej našla občinstvo.
OK. Uspel vam je Retro Anorak. Kaj pa sedaj? Kako prepričati poslušalce, da niste le muha enodnevnica. Drugi »single« je vedno najtežji, ker nekako vsi pričakujejo, da bo vsaj tako dober kot prvi. Čutite morda ta pritisk?
Matej: Ja, zagotovo je to nek pritisk, ki ga čutimo. Pri Retro Anoraku je bilo lažje, ker smo ga najprej izdali kot demo posnetek in ga nato objavili na Youtubu. Komad je bil dobro sprejet in zato smo nekako čutili, da lahko uspe.
Se skladba Retro Anorak vrti tudi na komercialnih radijskih postajah?
Domen: Ne, nismo je še zasledili. Čeprav poslali smo jo tudi njim.
Torej kdaj lahko pričakujemo novo skladbo Jet Black Diamondsov?
Domen: Jeseni zagotovo. V kratkem se bomo zaprli v studio.
Kje snemate vaše skladbe?
Domen: Vse posnamemo pri našem kolegu Urbanu Repiču iz Studia Zipper.
Razmišljate morda o samostojnem albumu?
Domen: Ne. Zaenkrat ne. Čeprav imamo materiala dovolj, trenutno smo pri 12-ih skladbah, ampak nekako ne čutimo potrebe po albumu. Mogoče smo malce preveč »picajzlasti« za posnet album, ker vsak naš komad popravljamo in dopolnjujemo vsaj pol leta.
Urban: Ne razmišljamo v tej smeri. Danes v svetu glasbe prevladujejo »single« plošče, albumi so redki. Sploh v Sloveniji je tega zelo malo. Tudi finančno se ti ne izide. Morda bomo čez 20 let izdali »Greatest hits« (smeh).
Klasično vprašanje za vsako glasbeno skupino. Kako bi se sami »popredalčakali« kot band? Kam spadate? Berem, da ste tako imenovani Brit pop, nekateri vas imaj za klasične rokerje, spet drugi za nek slovenski Indie rock. Kje se vi najbolj najdete?
Domen: Retro Anorak zagotovo diši malce po Brit popu, pa še kakšen drugi komad je zelo podoben tej sceni. Na splošno pa bi rekel, da nekako ne spadamo zgolj v ta žanr.
Matej: Mene sicer malo moti oznaka Indie rock, ker se danes že za vsak derivat rock glasbe reče, da je Indie.
Urban: Če ne »žagaš« nisi hard rock in če ne »tuliš« v mikrofon nisi »metalc«. Tako da, glede na to, da imamo tudi slovenska besedila, bi rekel, da smo slovenski mainstream rock, s primesjo popa oz. pop rocka.
Fotografija: Patrik Kociper)
In to vam ustreza?
Domen: Ja. Kot band in kot glasbeniki nismo neki »hudi alternativci«. Vsi poslušamo vse zvrsti muzike.
Že prej ste sami omenili, da pišete skladbe izključno v slovenskem jeziku. Je torej naš materin jezik dovolj kreativen za kvalitetna besedila?
Matej: Predvsem bi rekel, da gre za delikaten jezik in moraš res paziti katere besede uporabiš. Če pa hočeš v angleščini povedati kaj konkretnega, moraš angleščino res hudo dobro obvladati, da izpade OK. To je mnogokrat težava pri naših bendih, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Mnogokrat že besedilo ni na nivoju, nato pa je izgovorjava še slabša.
Urban: Radi ustvarjamo v slovenskem jeziku, ker ga občinstvo razume. Poslušalci razumejo vsako besedo in se ga tudi lažje navadijo. Verjetno prej uspeš, če poješ v slovenskem jeziku, prej te občinstvo opazi. Brez veze je sanjati, da boš prišel na MTV, če boš pel v angleškem jeziku.
Domen: Jaz bi rekel, da je komad bolj edinstven, če ga napišeš v slovenskem jeziku. Če je v angleškem jeziku, te hitro pokritizirajo, da si podoben temu ali onemu bandu. Je pa kljub vsemu slovenščina težka za dobra besedila. Ampak se da.
Kot rečeno ste še precej mladi in nimate za seboj številne odrske kilometrine, pa vendar delujete na odru precej samozavestno in suvereno.
Domen: Če imaš dobro publiko je to zelo enostavno. Pa seveda pomaga to, da imamo vsak teden vaje, smo dobro uigrani in dobra kemija, o kateri smo govorili na začetku tega klepeta, zagotovo naredi svoje. Poskušamo predvsem uživati.
Kje imate vaje?
Urban: V Otoščah. Pri meni doma. Zanimiv kraj, s štirimi hišami. Spadamo že pod Občino Divača, torej lahko rečemo, da smo na pol kraški band (smeh).
Kateri ostali bandi so vam v navdih pri vašem ustvarjanju?
Matej: Meni so zagotovo The Strokes. Ker imajo res tisti pravi »sound«, dobro energijo in spevne komade. Verjetno so še komu, ne le meni.
Urban: Jaz poslušam resnično vso glasbo. Tudi narodnozabavno. In precej starejše glasbe, U2, The Queen, Guns'n roses …
Domen: Sam mnogokrat poleg vsega naštetega poslušam tudi hip hop glasbo.
Bi se strinjali s trditvijo, da je ta »korona kriza« poskrbela za precej nove in kakovostne slovenske glasbe? Kar precej svežine je priplavalo na površje in mogoče je zdaj čas, da dobimo nove Dan D, Mi2, Siddaharte in podobno.
Domen: Ja, saj nekako je razumljivo. Bili smo doma zaprti in ni ti preostalo drugega kot, da ustvarjaš novo glasbo. Časa je bilo na pretek. Pohvalil bi še enkrat radio Val 202, ki res skrbi, da sveža slovenska glasba dobiva dovolj priložnosti.
Urban: Sicer je res, da organizatorji večjih eventov vedno »vzamejo« enega izmed teh večjih slovenskih bendov, ker nekako vedo, da bo to pritegnilo občinstvo. Ampak vse bolj se prebuja neka nova slovenska glasba, zamenjala se je generacija pod odrom in morda je sedaj res pravi čas, da kdo drugi prevzame oder. Pa sama produkcija glasbe je šla v Sloveniji na precej višji nivo in tudi to je eden izmed razlogov za kvaliteto, ki jo poslušamo v zadnjem času. Snema se precej bolj profesionalno.
Če ostanemo še malce pri koroni. Je bila korona tudi navdih za besedila?
Matej: Prej bi rekel, da je korona vzela navdih za besedila. Sam sem vedno rad pisal o človeških odnosih, odnosov pa dobro leto skorajda ni bilo. Nič se ni dogajalo okrog mene in res nisem vedel o čem naj pišem, ko ustvarjam novo besedilo. Sam se izogibam politiki in revolucionarnim idejam v besedilih in resnično čutim pisati le o tem, kar se je zgodilo meni ali pa nekomu, ki ga dobro poznam. In če se nič ne dogaja, potem je težko.
Imate občutek, da vas je korona prikrajšala za mladost?
Matej: Ja, zagotovo. Celotno »brucovsko« leto na faksu sem na nek način izgubil. Tega mi je res žal. Smo pa z bendom to leto resnično izkoristili na polno in precej časa preživeli ob svojih inštrumentih. Verjetno bi v drugačnih razmerah manj časa posvetili glasbi in kdo ve kako bi se obrnilo vse skupaj.
Domen: Pred kratkim sem praznoval 19-i rojstni dan, pa imam občutek, da osemnajstega leta sploh ni bilo. Pa bi moralo biti najlepše leto. Leto je šlo kar mimo.
Fotografija: Matic Soban
Zaupate v strokovnjake in znanost ali pa morda verjamete v teorije zarot o koroni?
Matej: Znanost. Brez razmišljanja. Sam sem študent medicine, in seveda popolnoma zaupam strokovnjakom.
Spomnimo se še malce poletnega »Ale v Pale«. Na koncert je prišla res ogromna množica ljudi in vzdušje je bilo odlično. Vas je presenetilo vse skupaj?
Urban: Ja, vrhunec naše kariere. (smeh)
Matej: Morda je bilo občinstvo še bolj presenečeno kot mi sami. Mi smo vendarle skoraj dve leti vadili in nekako vedeli, da v redu igramo. Ljudje pa nas sploh niso poznali, saj nas niso imeli kje slišati.
Kako je pa najprej s koncerti? Prihaja kaj več ponudb? Kje se vas bo dalo ponovno slišati?
Matej: Spet je ta negotovost ali bomo »odprti« ali »zaprti« in mislim, da je trenutno situacija za bende res težka. No, ampak kmalu nas boste lahko slišali na ajdovskem "placu" ob praznovanju 10. obletnice Mladinskega kulturnega centra Hiša mladih.
Urban: Res srčno upamo, da se bo kriza kmalu umaknila in da bomo s pomladjo prihodnje leto začeli s koncerti na polno.
So Jet Black Diamonds dolgoročna zgodba? Verjamete v vašo glasbeno prihodnost. Se kot band vidite tudi čez 10 let?
Domen: O tem skorajda ne razmišljamo. Vse doslej je bilo spontano in tako naj tudi ostane.
Urban: Jaz pa nas vidim skupaj tudi čez 10 let. Zagotovo bomo ostali zapisani glasbi na tak ali drugačen način.
Koliko vam pomenijo všečki na Instagramu in Facebooku? Posvetite precej časa socialnim omrežjem?
Matej: Ja, kar precej skrbimo za naše profile. To je res pomembno v teh časih, gre pač za promocijo in trenutno je takšna najboljša. Poskušamo pa biti v objavah precej iskreni in takšni kot smo.
Urban: Fajn je ker hitro dobiš odziv občinstva. Všeč so nam aktivni sledilci, ki nas kdaj pohvalijo, odgovorijo na naše »storije« in podobno. Nekako čutiš to podporo. Lažje nato te všečke pretvoriš v občinstvo na koncertu.
Fotografija: Matic Soban
Smo pri koncu klepeta in zato za konec, katero skladbo bi vzeli s seboj, če bi bilo potrebno oditi na samoten otok?
Domen: Jaz bi vzel kakšno »klasiko«, npr. kaj od Queenov.
Matej: Orion v priredbi Severe Gjurin.
Urban: Jaz bi si naredil svoj inštrument in ustvarjal lastno glasbo.
Je še kaj takega, kar bilo potrebno povedati našim bralkam in bralcem, pa smo morda pozabili?
Urban: Domen in Matej sta samska. (smeh)
* Intervju je bil prvotno objavljen v oktobrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina