Otliško okno, ki velja za eno večjih naravnih znamenitosti v našem okolju, je priljubljena pohodniška točka tako domačinov kot tudi številnih obiskovalcev iz drugih krajev. »Waknu« kot mu po domače rečemo, leži na 800 metrih nadmorske višine, največkrat pa si pohodniki in pohodnice za izhodiščno točko izberejo Izvir Hublja. Pot se sprva vzpne po stopnicah nato pa gre v gozd, kjer se nekaj časa zmerno vzpenja, se čez čas izravna in kmalu smo že ob ptičji hiške ob kateri opazimo termometer. Nato pa znova strm vzpon vse do kamnih pobočij. Pot iz koraka v korak postaja vse bolj razgledna in razgibana, kmalu pa na naši desni strani že zagledamo Otliško okno.

Pri takšnem podvigu opravimo približno 550 višinskih metrov, za to pa porabimo v povprečju dobro uro hoje. Z malce hitrejšim korakom pa lahko Vipavsko dolino skozi naravno okno občudujemo v manj kot uri časa.

Različnih »podvigov« na Otliško okno je bilo v zgodovini že precej, v zadnjem času pa je zelo popularen »Waknu izziv«, ki ga prireja Zavod za šport Ajdovščina. Sodelujoči v izzivu zbirajo število vzponov na Otliško okno v obdobju razpisanega termina, letos v času od 10. oktobra do 10. novembra. Šteje se vzpon izpred Izvira Hublja do kapelice pri Otliškem Oknu. Pri kapelici je dnevnik  kamor pohodniki vpišejo svoje podatke. Torej še vedno imate čas, da se pridružite izzivu in storite nekaj dobrega za svojo fizično pripravljenost. Naključne sodelujoče čakajo tudi zanimive nagrade.

Prav poseben izziv na Otliško okno pa si je zadala Ajdovka, Alenka Jerkič Kren, ki ste jo mnogi verjetno opazili zaradi njenih vsakodnevnih objav na socialnih omrežjih. Števec Alenkinih vzponov na »Waknu« je do danes pokazal že neverjetnih 227 ponovitev v letu 2021, nemalokrat tudi po večkrat v enem dnevu. »Lahko rečem, da sem v športu že od malih nog. Moja največja strast je cestno kolesarjenje, ampak v zimskih razmerah oz. "ko pri nas začne imeti burja mlade", je bilo potrebno najti drugačno alternativo in tako sem začela s tekom na Otliško okno. Največji povod pa je bil v tem letu to, da smo bili v začetku leta omejeni s protikoronskimi ukrepi in tako sem želela vsaj malo tega negativizma preusmeriti v ta moj podvig, s tem pa spodbuditi še kakšno "rit", da se dvigne iz kavča.« je na naše vprašanje »zakaj« odgovorila Alenka Jerkič Kren. V povprečju, za en »skok na Waknu in nazaj« potrebuje 45-50 minut, teče pa v obe smeri. Ta čas se običajno malce podaljša ob vsakem naslednjem vzponu, če gre za vzpone v enem dnevu seveda. Doslej je za svoj podvig »ponucala« že tri pare športne obutve in kot sama, malce v hecu, trdi, bi ji počasi prav prišel že kak sponzor, ki bi ji pomagal pri stroških s tekaško opremo.

Kot rečeno je Alenka trenutno pri številki 227 in do konca leta se bo ta številka zagotovo še precej višje pomaknila. »Moji cilji glede števila letošnjih vzponov se kar spreminjajo. Najprej je bila želeni cilj stotica, nato je prišla že dvestotica, sedaj pa ciljam na 300 vzponov. Seveda če ne bo vmes prišlo do kakšnih poškodb ali neugodnih vremenskih razmer. Moj projekt se bo predvidoma z 31.12.2021 zaključil, končna številka vzpona, ki jo bom dosegla na ta dan, pa bo dobila svoj pomen, ki pa ga bom razkrila kasneje.« je malce skrivnostna 40. letna Ajdovka, ki je pred nedavnim dosegla tudi osebni rekord vzponov na Okno v enem dnevu. Teh je bilo kar sedem, zanje pa je porabila okrog sedem ur, pri tem pa premagala 33 kilometrov poti in 3700 višinskih metrov vzpona. »Res je, med samim izzivom sem si zadala še dodatni izziv, saj sem želela preseči samo sebe in izboljšati moj dosedanji rekord vzponov v enemu dnevu«.

Mnogi se ob tem sprašujete kdaj in kako človek najde čas, da si »privošči« takšen izziv. »Na Okno skočim ko utegnem, ko čas dopušča, saj ga poizkušam maksimalno izkoristiti. Večkrat me ulovi tema, ko hitim iz okna v dolino. Sem se pa tudi nekajkrat odpravila ponoči gor. Za vse te moje vzpone, ki se tako hitro nabirajo, pa bi se ob tej priložnosti rada zahvalila prijateljem in vsem, ki me pri tem spodbujajo in dodatno motivirajo, predvsem pa gre zahvala moji dragi družinici in teti Majdi, zaradi katerih je ta podvig zame dosti lažji.«

Na naše vprašanje ali se ji je ob teh vzponih tudi kdaj kaj nenavadnega pripetilo, je morda srečala kakšnega medveda ali kaj podobnega, odgovori, da ima le pozitivne izkušnje. Bogatejša je za številna nova poznanstva, saj se z nekaterimi pohodniki vsakodnevno srečajo in na hitro malce pokramljajo. Vsakodnevno pa jo pozdravljajo tudi razne živalice, od srn, lisic, močeradov, zajcev, veveric do koz. Najbolj nenavadno pa je bilo srečanje z jazbecem, ki sicer ni bil prav vesel njene družbe.

Alenka Jerkič Kren tako dokazuje, da ima človek skorajda vsak dan čas, da se povzpne na Okno ali pa opravi kak podoben podvig, ki je koristen za fizično pripravljenost. Le motivacija mora biti na pravem nivoju. »Vsi imamo vsak dan na razpolago 24 ur in od nas samih je odvisno, kako bomo te ure izkoristili. Sama lahko rečem, da je moj dan do trenutka izkoriščen, saj je poleg službe, družine in ostalih obveznosti potrebno imeti dobro organizacijo, da se vse izpelje. Jaz pravim tako, da ima »vsako tele svoje veselje«. Jaz uživam in se sproščam s športom, nekdo pa najde zase kaj drugega. Pomembno je, da se vsak pri svojem početju počuti dobro in da pri tem nobenemu ne škoduje. Lahko rečem, da sem enega izmed ciljev že dosegla, saj sem s svojim podvigom že marsikoga dvignila s kavča.«

Torej, izgovor, da ni časa, dokazano ne drži in potrebno je le malce volje ter energije, da se človek vzdigne iz udobnega naslanjača ter stori nekaj dobrega za svoje zdravje. Otliško okno je le ena izmed številnih pohodniških možnosti, ki jih imamo v našem okolju. Na voljo je še precej drugih, ki jih lahko izberete glede na svojo pripravljenost. Kaj še čakate? Bo kdo presegel Alenkin rekord?

* Fotografije: Osebni arhiv - Alenka Jerkič Kren

Deli Nazaj