Sprva so bile smučke na Gori v hudih zimah nujne – uporabljali so jih kot prevozno sredstvo. Vse bolj pa je v Gorjanih tlela želja po tekmovanju na snežnih strminah. In ni naključje, da je prav na Gori potekala prva smučarska tekma v Srednji Evropi. Gorjanska trma in tekmovalnost sta pozneje vzpodbudili tudi druge smučarske discipline. Snežne razmere so privabljale vse več navdušencev, skakalnice so se gradile na vsakem hribu. V Tihi dolini je nastal pravi skakalni center. Skozi zgodovino se je vnema do smučarskih skokov spreminjala, a želja po obuditvi skakalnega centra je tlela v slehernem ljubitelju zimskim športov na Gori. »Vseh smučarskih dosežkov pa ne bi bilo brez posameznikov, ki so z veliko ljubeznijo do smučanja v vseh časih in pogojih delovali v organiziranju smučarskih klubov in društev. Njim in domačinom gre največja zasluga za velike dosežke Gorjanov na področju smučarskega športa,« je v zborniku Mati Gora zapisal velik ljubitelj smučanja in smučarskih skokov, žal že pokojni Emil Velikonja.

ZGODIL SE JE 'POK' IN USTANOVLJEN JE BIL SKAKALNI KLUB POK (PREDMEJA, OTLICA, KOVK)

Prav predani posamezniki so bili pobudniki ustanovitve Skakalnega kluba POK. Ta je bil ustanovljen leta 2013 z namenom obuditve skakalnega športa na Gori. S prostovoljnim delom so za treninge sprva preplastili manjšo 12-metrsko skakalnico na Otlici. Pozneje pa so s prostovoljnim delom posekali od žleda poškodovan gozd na pobočju pod Sinjim vrhom in tako postavili temelje centra, ki bo združeval 15, 25 in 40-metrsko skakalnico z vsemi pripadajočimi objekti, med katere spadata tudi večnamenski objekt in ploščad za izvajanje kondicijskih treningov. Po pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja so prvo lopato za gradnjo zakopali leta 2015.

Z GORJANSKO DELOVNO VNEMO DO PRVEGA SKAKALNEGA CENTRA NA SEVERNOPRIMORSKEM

Gradnja poteka v več fazah, vseskozi klubu stoji ob strani tudi Občina Ajdovščina, ki projekt finančno podpira. »Razvoj športne infrastrukture je pomemben zlasti za razvoj mladih, perspektivnih kadrov,« pojasnjujejo na Občini. Doslej je Občina za skakalni center namenila nekaj več kot 150.000 evrov, 25.000 je rezerviranih v proračunu za prihodnje leto. Celotna investicija v skakalni center je ocenjena na 260 tisoč evrov. Poleg Občine gradnjo financirajo tudi okoliški podjetniki, veliko ur prostovoljnega dela pa v uresničitev izgradnje skakalnice opravijo člani kluba in domačini. Gonilna sila razvoja skakalnega centra, predsednik SK POK Igor Polanc, predano bdi nad celotno investicijo – spodbuja in motivira, da bi kar se da najhitreje prišli do sodobno urejenega centra. Tudi sam nekoč skakalec ne skriva, da mu skoki ogromno pomenijo in ob tem izpostavi: »Skakalni center je sigurno doprinesel neko dodano vrednost za razvoj skakalnega športa za ajdovsko občino in širše gledano za celotno Primorsko. Seveda je skakalni šport nekaj specifičnega in ni namenjen rekreativnim športnikom, kar zahteva bistveno več, zato je tudi izbor bistveno manjši kot pri ostalih športih. Razvijanje in vzgoja športa je po mojem prepričanju edina prava smer v tako težkih družbenih odnosih. Naš cilje je, da pripeljemo vsaj nekaj tekmovalcev do kadetskih selekcij na državnem nivoju. Ko bodo dograjeni spremljevalni objekti, bomo lahko kandidirali tudi na razpisih za organizacijo tekmovanj v smučarskih skokih za najmlajše tekmovalce – k temu stremimo. Seveda brez pomoči in naklonjenosti gospoda župana, občinske uprave in celotnega občinskega sveta takega projekta ne bi bilo mogoče izpeljati.« Skakalnice urejajo postopoma, po času in zmožnostih. Lansko leto so se razveselili dokončanja 40-metrske skakalnice, na kateri trenirajo že od lanskega poletja. Letos jim je uspelo dokončati že 25-metrsko, 15-metrska skakalnica še čaka na preplastitev s plastično maso, ki je načrtovana že za to pomlad. Začeli so tudi z izgradnjo sodniškega stolpa. Trenutno nujno potrebujejo razsvetljavo, ki bi omogočala treninge tudi v zimskem času, ko so dnevi krajši. Zajeten projekt, ki terja sicer še veliko ur in delovne vneme, pa vse bolj pridobiva končno podobo.

Fotografija: Alen Milavec

ROJEVAJO SE OBETAVNI SKAKALNI UPI

Trenutno v klubu trenira 8 skakalcev in 1 skakalka, ki prihajajo z Gore, Zadloga, Ajdovščine in Ceste. Za njihovo pripravo skrbita dva trenerja – Danilo Pudgar in Mitja Velikonja. Z najmlajšimi trenirajo večinoma doma na skakalnicah na Otlici in Kovku, kondicijsko vadbo opravljajo v domačem okolišu, v Športnem parku Tiha dolina in šolski telovadnici. Veliko treningov pa opravijo tudi izven domačega okolja. Pod budnim očesom dveh trenerjev potekajo treningi praviloma 3-krat tedensko. Treninge prilagajajo času, spomladi je več kondicijske vadbe in manj skokov, v času tekmovanj pa zgolj skačejo. »Kot zanimivost lahko povem, da vsako sezono tekmovalec opravi med 800 in 900 skokov, mlajši pa med 600 in 700 skokov, v poletni in zimski sezoni se posamezni tekmovalci udeležijo tudi do 12 tekmovanj,« pojasni trener Mitja Velikonja. Udeležujejo se raznolikih tekmovanj pod okriljem SZS, veliko uspehov dosegajo tudi na otroški mednarodni turneji Alpe Adria pokal. V poletni sezoni so kot klub v skupnem seštevku zasedli odlično 5. mesto med 17. klubi iz več držav. »V letošnji najuspešnejši sezoni imamo v skokih med dečki do 13 let skupno tretjega 3. uvrščenega v državi (Mark Štrancar) ter 5. in 6. uvrščenega v nordijski kombinaciji (Andraž Velikonja 5., Mark Štrancar 6.), med dečki do 14 let pa v prvi sezoni na 60-metrski skakalnici dobro nastopa Teo Krivec. Na otroški turneji Alpe Adria imamo skupnega zmagovalca med dečki do 8 let (Lukas Velikonja) ter 4. mesto Jureta Polanca med dečki do 12 let in 3, mesto Mie Lare Velikonja med deklicami do 9 let. Lepo pa je nastopal tudi Štefan Mužina (14. mesto) iz Ajdovščine.« Danilo Pudgar, prekaljeni skakalec, nekoč reprezentant, ki nas je med drugim zastopal na olimpijskih igrah v Saporu, je svojo strokovno pomoč pri treningih ponudil starejšim tekmovalcem in že se kažejo prvi rezultati. »Pred tremi leti sem se klubu pridružil kot trener. Takoj sem opazil, da je v ekipi najmlajših kar nekaj nadarjenih fantov in deklet, ki bi lahko ob strokovnem delu, predvsem pa ob rednem treningu, hitro napredovali. Pri tem je bilo velikega pomena tudi to, da je skakalni center na Kovku vse hitreje rastel in tako omogočil veliko število skokov, ki so nujni za samozaupanje, predvsem pa za varnost mladih skakalcev. Tako smo v letu in pol na tej napravi opravili več kot 1200 skokov. V letošnji poletni sezoni pa dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, tako da so na nas pozorni že vsi slovenski skakalni klubi,« ponosno pove Pudgar.

Mladi skakalci z veliko vnemo pristopajo k treningom in se razveseljivo vsakega spodbudnega rezultata. Z velikimi upi zrejo v dokončanje skakalnega centra. 11-letni Jure Polanc je v klubu že od vsega začetka in pravi, da so skoki njegov najljubši šport. »Skakati sem začel pri 4 letih. Takrat smo skakali na 12-metrski skakalnici na Otlici. Skakat smo hodili tudi v Logatec in Žiri. Udeležil sem se veliko tekmovanj. Pri 8 letih sem osvojil prvi mednarodni pokal za klub v italijanskem Trbižu na pokalu Alpe Adria. Sedaj skačem že na 40-metrski skakalnici, ki smo jo zgradili v novem centru na Kovku. Pomagal sem tudi, ko smo v centru polagali plastiko na skakalnice. Skačem rad, ker so skoki lep in varen šport. Komaj čakam, da bo naš nov skakalni center končan – odličen bo tudi za začetnike, ker bodo vse skakalnice na enem mestu in se mlajšim ne bo treba voziti daleč.«

Mark Štrancar

Mark Štrancar, ki je v letošnji sezoni osvojil tretje mesto v državnem pokalu, pove, da so mu skoki nadvse prirastli k srcu in bo vztrajal vse do cilja – skakati na planinški velikanki. Zanimiva je njegova zgodba, zakaj se je pravzaprav odločil, da bo postal skakalec. »Začelo se je, ko sva se s prijateljem za pusta našemila v smučarska skakalca. Kostum – skakalni dres si je mama sposodila v SK POK, tata pa je natisnil reklamne napise in oprema za pust je bila nared. Moj prvi skok se je zgodil, ko vsa z očetom na Goro peljala vrnit skakalni dres. Najprej z alpskimi smučkami, nato pa me je takratni trener mlajše ekipe Matjaž Gostiša vprašal, če grem 'zares' skočit in seveda sem bil za. Prvi skoki seveda niso bili kaj prida, ampak s treningom in vztrajnim delom sem kmalu stopil tudi na stopničke.« Za prihodnost skokov na Gori se torej ni bati. Vsem, ki vlagajo v razvoj skakalnega centra svoj čas in trud, želimo, da delovna vnema ne pojenja, pač pa se skladno z uspehi mladih skakalcev krepi in razvija, ob tem pa medse privabi tudi nove skakalne upe.

Jure Polanc

* Članek je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj