Gospod Bajt, dobre štiri mesece je Primorska hranilnica Vipava že prisotna v novih prostorih v Ajdovščini. Kako ste zadovoljni z delovanjem in poslovanjem banke v našem mestu?

Zelo. Končno nam je uspelo ponuditi našim strankam iz Ajdovščine in okolice poslovno enoto kot si jo zaslužijo. Za našo PE v Ajdovščini smo kar nekaj časa iskali ustrezno rešitev, saj je bil prejšnji prostor neprimeren za vizijo, ki sem jo sam imel v mislih.  Ko  smo izvedeli, da se prodajajo prostori bivše enote Abanke d.d. smo takoj izkoristili priložnost. Postopek nakupa in obnove je bil sicer dolgotrajen, ampak z vztrajnostjo človek pride vedno do cilja. Danes je enota PHv d.d. v Ajdovščini ena najbolj sodobnih bančnih enot v regiji.

Pa poglejmo še na drugo stran bančnega pulta. Opažate podobno zadovoljstvo tudi na strani strank?

Poželi smo veliko število pohval, tako naših strank kot tudi oseb ki niso nujno naši komitenti. V primerjavi s predhodno enoto še posebno pa s predhodnim načinom dela je ogromna razlika. Servis do naših strank bomo še krepili, nadgrajevali z namenom sledenja naši viziji, postati pomemba regionalna banka, Primorska banka. Zavedamo se, da bo naša pot še dolga in zahtevna, ampak rezultati zadnjih let kažejo da zmoremo in znamo. Čas je da stavimo na kvaliteto storitev in servisa, to bo naš primarni fokus v prihodnje.

Primorska hranilnica Vipava postaja vse pomembnejša institucija v regiji tudi za poslovne subjekte, saj nudite kakovostne produkte za podporo malemu gospodarstvu, tako za investicije kot za obratna sredstva oziroma likvidnost. Se torej gospodarstvo rado obrača na vas? S čim prepričate gospodarstvenike, obrtnike, pa tudi kmete?

Hranilnica se je v zadnjih letih precej usmerila v razvoj produktov za mikro, mala in srednja podjetja ter povečala število strank v tem segmentu za več kot štirikrat. Zaupa nam že skoraj 2000 podjetij po celi Sloveniji, od Kopra do Ljutomera. V tej naši intenzivni rasti pa vedno dajemo poudarek in prednost domačim strankam, tako smo z našimi produkti marsikateremu podjetju omogočili likvidnost in sredstva za investiranje v prostore, stroje, znanje.

V času pandemije in tudi v časih energetske krize ter rasti obrestnih mer, se naši produkti še bolj izkazujejo kot odlični. Naj omenim le dva in sicer Mikro  posojila, kjer sedaj naše stranke plačujejo le 37,50% vrednosti EURIBOR-ja, kar pomeni, da je 62,50 % EURIBOR-ja »subvencioniranega«. Omenil bi še Portfeljske garancije, kjer s SID banko nudimo strankam 62,50 % garancije za kredit, posledično pa je zahteva po zavarovanju nižja, prav tako tudi obrestna mera.

Marsikdo ne ve, da je bila prva Hranilnica in posojilnica v Vipavi ustanovljena že davnega 1896. leta. Je tudi ta bogata zgodovina pomemben del vašega poslovanja? Lahko rečete, da negujete bančno dediščino v Vipavski dolini?

Nihče ne sme pozabiti na svojo zgodovino, če hoče pravilno stopati v prihodnost. Izkušnje iz preteklosti lahko bistveno vplivajo na odločitve v sedanjosti in prihodnosti. Pomembno je, da iz dneva v dan vlagamo trud v razvoj hranilnice, da je hranilnica iz dneva v dan boljša in da skrbimo tudi za okolje v katerem živimo. Danes smo edina primorska bančna inštitucija in na to moramo biti ponosni ter zaznati vrednost le tega.

Moje delovanje v zadnjih letih je bilo usmerjeno v stabilizacijo in ureditev hranilnice. Naša ključna skrb je varnost varčevalcev in njihovih sredstev. Hranilnica je danes inštitucija, ki je v primerjavi z letom 2017 skoraj štiri krat večja in zagotavlja kapitalsko ustreznost precej nad zahtevami Banke Slovenije. To miselnost bomo držali tudi v prihodnje in konstantno temeljili k večanju varnosti ter zagotavljanju ustrezne kakovosti pri obvladovanju tveganj. Skrb za te dejavnike pa pomeni tudi prilagajanje na okolje, napredek, sodobne prijemi, strateško in ciljno delovanje s hitrim odločanje v izzivih.

Zakaj bi morda svetovali nekomu, ki razmišlja, kje naj odpre svoj bančni račun, da se odloči prav za Primorsko hranilnico Vipava?

Bom na vprašanje odgovoril tako: »Zaradi srca, pripadnosti teritoriju, skupnemu delovanju in pomoči en drugemu. Več kot bomo imeli strank več bomo lahko pomagali v obliki razvoja in v obliki vračanja v okolje«

Leta 2015 so lastniki hranilnice sprejeli novo vizijo razvoja, hranilnica pa je dobila novo ime Primorska hranilnica Vipava. Je bila to pravilna odločitev in ali se ta vizija danes uresničuje?

Leta 2015 so hranilnico rešili lokalni »heroji«, ki so verjeli da ima inštitucija prihodnost. Brez teh »herojev« danes verjetno hranilnice ne bi bilo več. Tukaj mislim na podjetja MD-TRADE, FAMA, KODA, KURIVO. Danes jim ta odločitev daje prav, saj smo od leta 2017 do danes zrasli za štirikrat in rast se še nadaljuje. In prepričan sem, da se bo nadaljevala vse do nove Primorske banke. Seveda vsako obdobje prinaša nove izzive na katere se je potrebno prilagoditi. Hranilnici to uspeva in sem zelo optimističen.

Na odprtju novih prostorov v Ajdovščini ste dejali, da Primorska hranilnica Vipava ni le denarna ustanova, temveč središče znanja in priložnosti za vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo naši ljudje – kmetje in podjetniki. Kaj ste pravzaprav mislili s tem?

V mislih sem imel dejstvo, da je hranilnica v vseh teh letih izjemno napredovala v znanju na področju kreditiranja posameznih dejavnosti, spoznala specifike branž, pridobivanje sredstev na različne načine (povratna, nepovratna), zaščitila komitente pri dvigu obrestnih mer v višini 62,50 %, se kosala z izvajalci projektov, spoznala dobavitelje specifičnih nabavnih verig (stroji),… . Vse to lahko svojim strankam ponudimo v obliki svetovanja in analiziranju njihovih potreb.

Kateri izzivi vašo banko čakajo v prihodnosti? Kaj je tisto kar bi radi še nadgradili pri svojem poslovanju?

Nenehna želja je dvig kakovosti. Še bomo vlagali v servis do strank, nove produkte in digitalizacijo. Osebno nisem nikoli dovolj zadovoljen, ker ko si z nečim zadovoljen je to prvi korak k temu, da se ustaviš. Primorska hranilnica pa se noče ustaviti.

Hvala.

* Intervju je bil prvotno objavljen v oktobrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Fotografije: Primorska hranilnica Vipava d.d.

Deli Nazaj