Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina smo pripravili tradicionalen pogovor z županom občine Ajdovščina, Tadejem Beočaninom, ki so mu občanke in občani zaupali že tretji mandat. V njem preberite več o super volilnem letu 2022, o odločitvi za vnovično kandidaturo ter o številnih razvojnih projektih, ki se na Ajdovskem obetajo v prihodnjih štirih letih.
Gospod župan, najprej seveda čestitke za novo, že tretjo, izvolitev na čelo ajdovske Občine. Pa začnimo tale pogovor takole. Če bi vam kdo pred volitvami ponudil 71 % podporo, bi podpisali?
Gre za rezultat, ki si ga vsak aktualni župan le želi. Mislim, da bi vsak izmed županov, pred volitvami, podpisal za 71 % podporo in seveda sam nisem nič drugačen. Zagotovo je tak procent zelo dober rezultat in zato še enkrat zahvala vsem volilkam in volilcem za tako visoko podporo, ki so mi jo namenili.
S čim mislite, da ste si prislužili tako visok procent podpore?
Zagotovo je tak rezultat posledica dobrega dela v preteklosti. Dejansko smo uspeli skozi celoten proces vodenja Občine zagotoviti vsesplošen razvoj. Tako na strani gospodarstva kot tudi družbenega razvoja, kulture in športa. Rezultat in visoko zaupanje pa sta obenem tudi navodilo naj gremo naprej po enaki, začrtani smeri.
Letu 2022 v Sloveniji bi lahko rekli kar super volilno leto. Imeli smo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, dve nedelji pa smo posvetili referendumom. Rezultati v ajdovskem volilnem okrožju kažejo, da je bila skorajda vedno desna politična opcija tista, ki je pobrala največ glasov. Pravzaprav ste vi edina izjema, ki prihaja z levega pola. Neke vrste dokaz, da ni vedno politična prepričanost tista, ki odloča.
Na županski volitvah se kandidate večinoma ne ocenjuje po tem, kateri politični stranki pripadajo. Takih, ki pripadamo politični stranki, nas je pravzaprav vsako leto manj. Prevladujejo strankarsko neodvisni kandidati. Ljudje gledajo posameznika kot takega in se na podlagi tega tudi odločijo.
Zakaj po vašem mnenju nekaj podobnega ni mogoče tudi na državnem nivoju? Je državni aparat vendarle prevelik, da bilo moč zanemariti desno ali levo usmerjenost in se osredotočiti le na opravljeno delo?
Sam sem pravzaprav drugačnega prepričanja. Podobno menim, da je možno tudi na nacionalni ravni. Če pogledamo parlamentarne volitve malce drugače in za trenutek pozabimo na stranke, ki jim posamezni kandidati pripadajo, vidimo, da se to tudi dogaja. Če sem prav seštel, smo letos že četrtič zapored na parlamentarnih volitvah izbirali predvsem posameznika, ne glede na to, katera stranka ga je pri tem podpirala. Zadnji tak je bil Robert Golob, pred njim Marjan Šarec, pa prej Miro Cerar do Zorana Jankovića. Veliko je bilo teh imen, ki so se, podobno kot na županskih volitvah, pojavili kot posamezniki. Ljudje na parlamentarnih volitvah volijo predsednika vlade, na županskih pa volijo župana. Tukaj lahko iščemo primerjave. Pa ne velja to le za levo ali levosredinsko opcijo. Podobno je na desni strani, kjer imajo že vrsto let Janeza Janšo, ki uživa znotraj svojega pola volilk in volilcev izjemno podporo. Navsezadnje pa je tudi Anže Logar na predsedniških volitvah dosegel pomemben rezultat.
Zakaj slovenska desnica že leta ne zmore zbrati dovolj glasov za zmago na parlamentarnih volitvah? Je težave le Janez Janša? Kakorkoli obračamo, je Janez Janša ta trenutek vodja slovenske desnice. Z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, ki jih pooseblja. Vsakokrat se med njegovim vladanjem zgodi tako močna aktivacija levega volilnega pola, da nato ne zmore doseči zmage na volitvah. Največkrat zaradi številnih negativnih nastopov, ki jih ima kot predsednik vlade. Če bo desnica želela zmago na parlamentarnih volitvah, bo primorana poseči po določenih spremembah.
Kakšno je pa vaše mnenje o Gibanju Svoboda? Bo imelo malce daljši rok trajanja kot marsikatera vladajoča stranka pred tem ali pa ga čaka podobna usoda?
Prepričan sem, da se bo Gibanje Svoboda obdržalo dlje časa, kot nekateri pred njimi. Izognili so se številnim napakam, ki so si jih privoščile podobne stranke v preteklosti. Vseeno pa Gibanju kot takemu ne napovedujem obstoja skozi desetletja, kakšnih deset let pa se bo verjetno obdržalo. Nisem pa prepričan, da bo to takšna zgodba, kot so Socialni demokrati, ki obstajajo praktično vse od osamosvojitve Slovenije.
Se s predsednikom vlade, Robertom Golobom, tudi osebno poznata?
Da, z njim sem imel nekaj stikov v preteklosti, tudi na nekaterih dogodkih sva skupaj sodelovala, predvsem pa smo sodelovali na nivoju Občine, ko smo skupaj s podjetjem Gen-I izpeljali kar nekaj kvalitetnih projektov, med drugim električno samooskrbno skupnost v Budanjah.
Malce manj kot leto dni nazaj ste tudi sami nekaj časa razmišljali, če sploh bi vnovič kandidirali za župana ali ne. Kaj je bilo odločilnega za kasnejšo odločitev?
Odločitev za vnovično kandidaturo sem sprejel meseca februarja in jo nato 5. maja najavil na občinski proslavi. Odločitev je potekala med lastno ambicijo po vstopu v državno politiko ter nadaljevanju vseh projektov, ki smo jih zastavili na občinskem nivoju in ki bi jih radi pripeljali do konca. Obveljalo je slednje, kar se je nato na županskih volitvah pokazalo kot pravilna odločitev.
Vmes ste kandidirali tudi za podpredsednika stranke SD in bili pri tem neuspešni. Krožile so govorice, da ste bili zaradi tega kar razočarani. Drži?
Ne, ne drži, da sem bil zelo razočaran. Dejstvo pa je, da vsakdo vstopa v volitve s ciljem, da bo nato tudi izvoljen. Vedel sem, da bo odločitev povezana z dogajanjem na samem kongresu in okrog celotnega vodstva SD, kar se je na koncu tudi pokazalo kot resnično. Dosegel sem tretji rezultat izmed petih kandidatov, a bi bil najverjetneje izvoljen, če se na sam dan kongresa ne bi pojavile dodatne kandidature. Ampak, ne glede na to, želel sem in si še vedno želim, da znotraj stranke SD pride do določenih sprememb. Na kongresu se je večina odločila drugače in to je potrebno sprejeti.
Ima po vaše mnenju stranka SD še vedno dovolj potenciala, da trend upadanja podpore na volitvah znova obrne navzgor?
Stranka ima zagotovo zelo velik potencial. Vrednote, okrog katerih je spletena socialna demokracija, so načela in vrednote 70 % prebivalk in prebivalcev Slovenije. Naša stranka mora iti v smer, da najde tisto pravo vodstvo, ki bo znalo ta načela in te vrednote prikazati na pravilen način in jih bo obenem znalo zagovarjati na volitvah. To je ključna usmeritev in če nam uspe, potem verjamem, da bodo socialni demokrati lahko znova med ključnimi pretendenti na parlamentarnih volitvah.
So vas osebno kdaj »snubili« tudi za prestop v kakšno drugo stranko?
Da, imel sem tudi takšna povabila, seveda s strani leve sredine, a sem že 12 let član Socialnih demokratov in tako bo tudi v prihodnje.
Bi se strinjali, da bi bilo potrebno županski mandat podaljšati na pet let?
Preden sem postal župan je bil v politični razpravi oblikovan predlog, da se županski mandat in mandat občinskega sveta podaljša na šest let, pri čemer se število mandatov omeji na maksimalno dva zaporedna mandata. Osebno bi tak predlog takoj podprl. Strinjam se, da je v štirih letih težko pokazati neke pomembnejše rezultate, sploh v prvem mandatu. Sem pa tudi mnenja, da v kolikor je Občina v solidni kondiciji, potem je možno tudi v štirih letih nekaj pokazati. Nekaj takega je veljalo za našo občino, ko sem sam prevzel županovanje. Občine izvajajo raznolike projekte in investicije. Takšne, ki so zelo vidne v javnem okolju, v šali jim rečem projekti dobre volje, in pa zahtevnejši ter težji projekti, kjer je potrebnih nekaj let, da pride do same izvedbe.
Županske volitve so prinesle spremembo tudi v naši soseščini. Imamo novega župana tako v občini Vipava kot v mestni občini Nova Gorica. Pričakujete morda spremembe v sodelovanju, tudi na boljše?
Z gospodom Lavrenčičem, ki je postal novi župan občine Vipava, sva se že srečala in opravila prvi pogovor o skupnih točkah, ki jih kot občini imamo precej. Dogovorila sva se za normalen in čim boljši način sodelovanja. Nekaj podobnega pričakujem tudi v odnosu do novega novogoriškega župana, gospoda Turela. Seveda se nadejam več in boljšega sodelovanja. Vedno se namreč da storiti več. Vsakdo, ki na novo nastopi županovanje si želi rešiti nekatere težave iz preteklosti. To sem doživel tudi na lastni koži, ko smo kmalu po nastopu mojega županovanja rešili desetletja dolg spor z občino Nova Gorica glede vodovodne oskrbe.
Posvetimo se malce tudi domačim zadevam in začnimo z novim Občinskim svetom Občine Ajdovščina. Ta se je po zadnjih volitvah malce prevetril in premešal, a v grobem ostal podoben tistemu iz prejšnjega mandata. Le-ta je svoje delo pred štirimi leti pričel dokaj burno, bo tokrat vendarle drugače, manj opozicije in koalicije in več medsebojnega sodelovanja?
Da. Pogovori tečejo v smeri projektne koalicije, kar pomeni da opozicije v ajdovskem Občinskem svetu najverjetneje ne bo. Takšna je tudi moja želja, ali bomo pri tem uspešni, pa bomo videli v prihodnosti.
Če pomislimo na prejšnji mandat, bi lahko v grobem dejali, da je bil zaznamovan s tremi dogodki, ki so nekako najbolj vplivali na delovanje Občine. Zagotovo je bila na prvem mestu epidemiološka kriza, nato sledi 25-milijonska donacija Iva in Taje Boscarol, ne gre pa pozabiti niti na, s prostim očesom viden, pospešen gospodarski razvoj. Se strinjate?
Pravzaprav je bila vsaka od teh treh zadev dokaz velike fleksibilnosti in odpornosti občine kot skupnosti. Če začnem s krizo Covida-19 kjer smo se kot skupnost izjemno izkazali. Ko so marsikje drugje še preučevali ali imajo dovolj zaščitnih mask ali ne, smo pri nas že izdelovali svoje. In ne le za zdravstvene delavce, temveč za vse občanke in občane. V tem procesu so sodelovali številni posamezniki in podjetja, vsi pravzaprav brez izkušenj na tem področju. Spomnim se izjave, ki je nekako rezultirala takratni čas: »Čestitamo vam za inovativnost, tudi tam, kjer na prvi pogled deluje, kot da inovativnost sploh ni mogoča.« Gospodarski razvoj je plod dolgoletnega dela in hkrati dokaz odpornosti, inovacij in poguma ajdovskih podjetnic ter podjetnikov, da povečujejo svoje obrate, kapacitete in da rastejo. S tem domače gospodarstvo dosega izjemne rezultate, na katere smo lahko ponosni. Smo gospodarski steber regije, pa ne mislim le na Severno Primorsko temveč tudi širše. Obenem pa nam tudi kazalniki kažejo vsaj srednjeročno lepo prihodnost. Kar se pa donacije tiče, nimam drugih besed kot to, da je šlo za izjemno gesto Taje in Iva Boscarola, za katero smo jima občani in občanke izjemno hvaležni.
Ste zanjo vedeli že prej ali je tudi vas presenetila?
Za donacijo sem izvedel približno pol leta pred samo najavo javnosti. Lahko potrdim, da je bilo kar težko, z donatorjema smo iskali različne rešitve, kako jo najbolje vpeljati v naše okolje. Tehtali smo na primer med dozidavo obstoječega zdravstvenega doma in gradnjo novega, precej možnosti je bilo potrebno doreči preden smo šli z novico v javnost. Donatorja sta že od samega začetka želela, da se denar porabi za te tri ključne namene in zanje je bilo potrebno najti prave rešitve. Najzahtevnejše pa je bilo pravzaprav novico skrivati pred občinsko upravo, saj so mnogi opravljali določene stvari in iskali rešitve, pa sploh niso točno vedeli, zakaj to počnejo. No, ko jim je postalo jasno, zakaj se gre, so bili tudi sami izredno zadovoljni, da pripadajo skupnosti, kjer velja takšna stopnja zaupanja, da lahko tudi najbogatejši občani brez težav takšne zneske podarijo skupnosti.
Kako zelo pomembna bo gradnja novega zdravstveno reševalnega centra v Ajdovščini? Brez donacije si ga najverjetneje ne bi uspeli privoščiti?
Zagotovo. Dejstvo je, da Občina Ajdovščina v naslednjih, vsaj osmih letih, v takšen projekt ne bi vstopila, če ne bi bilo omenjene donacije. Še bolj verjetno je tudi, da bi prostorsko stisko zdravstvenega doma reševali na povsem drugačne načine. Verjetno s prizidavami in dozidavami na obstoječi lokaciji. Donacija se je zgodila ob najboljšem možnem času, saj vsi vemo v kakšni situaciji je slovenski zdravstveni sistem. Z gradnjo novega zdravstveno reševalnega centra ob letališču, ki ga bo spremljala tudi helikopterska enota za nujno medicinsko pomoč, bomo v Ajdovščini vzpostavili točko, v kateri si bo želela svoje delo opravljati velika večina zdravnic in zdravnikov v državi. Novi prostori bodo zagotavljali izjemne pogoje za delo in storitve in verjamem, da bomo na ta račun v Ajdovščini ohranjali ter še bistveno izboljšali kvalitetno zdravstveno oskrbo za daljše časovno obdobje. Ob našem projektu je predvidena tudi gradnja dveh zasebnih klinik, tudi to je del širšega načrta projekta. Na tak način bomo na našem območju bogatejši za kliniko mnogo širšega pomena. Ne le za primarni nivo zdravstva temveč tudi za storitve, ki sicer spadajo v bolnišnično oskrbo. To, v kombinaciji z adrenalinom, ki ga zdravnikom omogoča helikoptersko reševanje in podobno, bo zagotovo izjemna zgodba o uspehu na dolgi rok. Že danes, ko državo pestijo težave z osebnimi zdravniki, se na našem območju že poznajo prvi učinki bodočega projekta. Ne morem mimo izjemno angažiranega direktorja Zdravstvenega doma, gospoda Egona Stoparja, ki se dnevno trudi privabiti novo zdravstveno osebje in mu to tudi uspeva. V Ajdovščini smo v zadnjem letu zaposlili štiri nove zdravnike, vsi sicer še ne morejo vpisovati novih pacientov, jih bodo pa lahko v kratkem.
Imate morda podatek koliko mladih iz našega okolja se odloči za študij medicine?
Nekako se gibljemo znotraj slovenskega povprečja. Občina letno podeljuje kadrovske štipendije za tovrstne poklice, vsako leto pa znotraj Zdravstvenega doma organiziramo študentsko delo, na katerega se prijavi okrog desetih bodočih zdravnic in zdravnikov. Sam vidim problem slovenskega zdravstva v tem, da nam upada predvsem zanimanje za poklic družinskega zdravnika. Tukaj bo morala država najti prave rešitve in ukrepe, s katerimi bo ta poklic približala bodočim zdravnikom.
Glede na vaše predvolilne obljube in program se lahko občani in občanke v prihodnosti nadejamo še dveh večjih infrastrukturnih projektov. Prvi je Expo Vipavska dolina, drugi pa Park znanja. Kje in kako daleč smo z omenjenima projektoma in ali bo čez štiri leta že tudi kaj vidnega?
Ocenjujem, da bo Expo Vipavska dolina čez štiri leta že pri koncu gradnje. Morebiti deloma tudi že v obratovanju. Gre za zelo velik projekt, ki bo na eni lokaciji združeval in povezoval Vipavsko dolino. Gre za projekt, v katerem bodo združeni promocijski prostori ajdovskega gospodarstva, postavljene bodo vzorčne linije naših podjetij. Lahko rečem, da bo šlo za neke vrste velik in atraktiven »show room« našega gospodarstva. Obenem pa bo center nudil prodajne police za izdelke iz Vipavske doline. Od svežega sadja in zelenjave, vina, marmelad ter podobnega asortimenta. Prodajne police bodo namenjene pravzaprav prodaji vsega, kar nastaja na našem območju, tudi denimo Mlinotestove testenine ali pa Incomovi sladoledi. Vse skupaj pa bo dopolnjeval konferenčni center z večjo dvorano in manjšo hotelsko nastanitvijo. Šlo bo za nekakšen miks različnih dejavnosti, ki se bodo dopolnjevala s turistično atrakcijo in ciljem, da zaustavimo in privabimo potnike, ki potujejo po naši hitri cesti. Pa tudi tistega, ki potuje proti Fernetičem, da bo morda raje izbral traso skozi Vipavsko dolino. V projekt Expo Vipavska dolina je združenih več investitorjev, seveda tudi Občina Ajdovščina, ki bo morala odigrati ključno vlogo koordinatorja in investitorja v splošno komunalno infrastrukturo. Sicer pa je vse ostalo v domeni zasebnih investitorjev, ki bodo nato skupaj nastopali na trgu. Kar se pa tiče Parka znanja pričakujem, da se bodo prve aktivnosti na terenu, začele odvijati šele proti koncu mandata. Gre za projekt, ki potrebuje več časa in ki vključuje tri večje sklope vsebin. En del je namenjen dolgoročnemu razvoju letalske industrije v naši občini, drugi del bo namenjen razvojno raziskovalnim ter izobraževalnim organizacijam, tu mislim predvsem na Univerzo v Novi Gorici, tretji sklop pa so javne vsebine, kjer bodo umeščeni letalski muzej s centrom znanosti in znanstveno igralnico ter športne površine, v prvi vrsti nova velika športna dvorana in BMX proga. Potrebujemo pa vsaj dve leti dela s papirji, saj zemljišče še ni v lasti Občine Ajdovščina, se pa bližamo točki, ko ga bomo odkupili.
Se bo v tem mandatu nadaljevala tudi prenova Kastre?
Da. Tudi to je predvideno. Kar precej časa smo čakali na razpis, ki bi nam zagotovil evropske vire financiranja in pred kratkim se je tak razpis pojavil. Sicer je bil nedolgo časa nazaj razveljavljen, a bo podatkih ministrstva kmalu ponovljen. Takrat se bomo seveda prijavili in nadejam se uspeha. Nadaljevanje prenove Kastre je vsekakor v načrtu tudi v tem mandatu.
Velja nekaj podobnega tudi za selitev občinske uprave v prostore bivšega Nanosa?
Da, pravzaprav gre za dokaj podobno zgodbo. Imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje za prenovo bivšega Nanosa a pogoj, ki ga tudi sam zagovarjam je, da za investicijo pridobimo vsaj polovico vrednosti iz drugih finančnih virov. Te možnosti obstajajo, predvsem mislim tu na sredstva za energetske sanacije, kar bi nato pomenilo premik občinske uprave na Lavričev trg.
Če se še za trenutek ustavimo pri občinski upravi. Za koliko se je povečalo število zaposlenih med vašim vodenjem občine?
Število zaposlenih je večje za 12 oseb.
Imate težave z iskanjem kvalitetnega kadra? Koga bi si še želeli v ekipi?
Občina Ajdovščina raste in posledično z njo tudi občinska uprava. Tudi sam se strinjam, da mora biti občinska uprava relativno vitka, dejstvo pa je, da tako sam, kot tudi direktorica občinske uprave, zahtevava, da so vse vloge rešene v zakonsko predvidenih rokih, da se na pobude občank in občanov odzivamo hitro in učinkovito. Za to pa potrebujemo dovolj kadra, ki mora biti kvaliteten. Dejstvo je tudi, da vsaka sprememba zakonodaje prinese občinam dodatne naloge. Naj ponazorim na primeru – na področju izdaje gradbenih dovoljenj se je v osmih letih, za vsako takšno izdano dovoljenje, približno trikrat povečala obremenitev občinskega urbanista. Toliko več nalog ima danes ta oseba, tu mislim predvsem na naloge, ki so jih prej opravili na Upravni enoti, danes pa zanje skrbijo občinske uprave. Tudi na ostalih področjih je podobno. Občinska uprava se bo povečala tudi v prihodnje, vse s ciljem, da bomo lahko nudili kvaliteten servis vsem tistim, ki ga potrebujejo. Res je, težko je najti kvaliteten kader. Že skoraj tri leta imamo nezasedeno delovno mesto strokovnega sodelavca v oddelku za gospodarstvo in razvoj, nujno pa bi potrebovali nekoga s področja informatike in tehnologije ter digitalizacije. To sta dve delovni mesti, kjer ne najdemo kadra, s katerim bi bili zadovoljni. Torej tudi javni sektor deli usodo težav pridobivanja sploh strokovno specifičnega kadra. Če odgovorim še na vprašanje, koga bi si najbolj želeli … Tisto, kar občina najbolj išče in si najbolj želi, so posameznice in posamezniki, ki lahko prevzemajo vodenje zelo razgibanih in raznolikih projektov. Pri nas je približno polovica delovnih mest tistih, ki so nekako rutinska, ostala pa so zelo širokih področij in razgibanih nalog, kjer želimo in iščemo sodelavke in sodelavce, ki so čim bolj odprti in znajo voditi tudi zelo kompleksne projekte.
Marsikdo pogreša bogatejše družabno dogajanje v decembrskem času, pa tudi med letom bi se marsikje dalo obogatiti kakšno priložnost. Razmišljate, da bi na Občini imeli tudi ekipo, ki bi se ukvarjala s pripravo prireditev?
Strinjam se, da je to manko, ki ga moramo zakrpati. Tudi sam bi si želel pestrejše dogajanje v mesecu decembru in v tej smeri tudi razmišljamo. Dejstvo je, da nam v Ajdovščini primanjkuje organizatorjev prireditev, tudi naša kulturna scena ni kdo ve kako močna. A če ste natančneje prebrali moj predvolilni program, sem med prioritetami novega mandata navedel kulturo, šport in razvedrilo. Kako bomo ta problem rešili, danes težko rečem, zagotovo pa bomo resno pristopili k iskanju rešitev.
Omenili ste šport. Športna infrastruktura v samem mestu Ajdovščina je v dokaj slabi kondiciji in bi nujno potrebovala več vlaganja. Tu mislim predvsem na veliko športno dvorano na Policah, pa zunanja športna igrišča in tudi območje Pal ima zagotovo še precej rezerv. Kako se nameravate posvetiti športu v naslednjih štirih letih?
Kar se športne infrastrukture tiče je treba najprej poudariti, da imamo v gradnji novo gimnastično dvorano, ki bo izjemna pridobitev, ne samo za mesto Ajdovščina, ampak tudi širše. Kar se pa zunanjih igrišč tiče bi bilo najprej potrebno preučiti potrebe. Zagotovo je največ povpraševanja po »pump track« poligonu, ki bo kmalu prišel na vrsto, in sicer na območju Ribnika. Sicer pa ne zaznavamo pobud, ki bi izkazovale pomanjkanje športnih igrišč v mestu. Na Občini ocenjujemo, da je ostalih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji na prostem, dovolj. Zagotovo pa nameravamo okrepiti vsebine v športnem parku Pale. Ker imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, pa tudi zasebnega investitorja, bomo zagotovo nadaljevali s projektom prenove tankovskih garaž v nek sodoben športni center, ki bo namenjen predvsem plezalnim športom. Ob tem bi omenil, da smo prenovili rolkarski poligon in teniška igrišča, površina, ki še ostaja na voljo, pa je zaenkrat namenjena koncertnim vsebinam, saj je pravzaprav edina primerna, ki jo imamo v mestu.
Novo, a dokaj majhno športno dvorano, imate v načrtu tudi ob gradnji prizidka Osnovne šole Šturje. Bi bilo moč tam zgraditi tudi večjo ali pa povečati obstoječo?
Približno pol leta smo preučevali možnosti, kaj prostor ob Osnovni šoli Šturje sploh omogoča. Kaj bi pomenila gradnja nove večje dvorane ali pa dograditev obstoječe dvorane. Na koncu sem sprejel odločitev, da bo šlo za manjšo dvorano, kajti vsaka ostala rešitev bi bistveno podražila investicijo in nastala bi težava z realizacijo. Ne smemo pozabiti, da bi ob gradnji večje dvorane na tistem območju naleteli tudi na problem prometa, parkiranja in podobnih zadev, resnično bi nastala težava z umestitvijo v prostor. Večjo in novo športno dvorano bomo raje umestili v Park znanja, kjer imamo na voljo dovolj površin in bomo lahko gradili brez negativnih stranskih učinkov.
Prav je, da se v tem pogovoru dotaknemo tudi 28. krajevnih skupnosti na območju celotne občine. Včasih pride do pripomb, zakaj se nekje nekaj zgodi, drugje pa ne. Zakaj se na primer cesta v eno krajevno skupnost obnovi, v drugo pa ne. Po kakšnem ključu pravzaprav izbirate investicije v krajevne skupnosti?
Ravno v času predvolilne kampanje sem seštel investicije v podeželje in investicije v mesto. Rezultat pa pokaže, da smo v osmih letih v mesto Ajdovščina investirali 10 milijonov evrov, na podeželje pa 23 milijonov evrov. Torej lahko potrdim, da smo marsikaj in marsikje na podeželju že obnovili ali pa zgradili. Če se konkretno navežem na investicije v prometno infrastrukturo potem lahko povem, da za tovrstna vlaganja obstajata dva ključa. Najprej so tu prioritete, ki so bile pripravljene v sodelovanju občinske uprave in Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina. Za te potrebe letno namenimo skoraj milijon evrov in tu pridejo na vrsto resnično tiste ceste, ki so najbolj potrebne obnove in prenove. Lahko omenim cesto proti Vodicam, pa cesto med Velikimi Žabljami in Vrtovčami in še bi lahko našteval. Zagotovo pa imajo nekaj prednosti tudi krajevne skupnosti, ki so, če lahko temu tako rečem, glasnejše pri naslavljanju svojih pobud in problemov. Lahko tudi preko svetnikov in svetnic v Občinskem svetu. V tistih krajevnih skupnostih, kjer je več samoiniciative se včasih kakšna investicija zgodi prej. To je povsem logično.
Pred štirimi leti smo podoben intervju naslovili z naslovom »Čez štiri leta bo v Ajdovščini nastalo sedem novih stanovanjskih stolpičev«. Danes smo zelo blizu uresničitvi tega. Smo s tem naredili dovolj za rešitev stanovanjske problematike ali pa se bo trend novogradenj nadaljeval tudi v prihodnje?
Čez štiri leta verjetno ne bo nastalo novih sedem stolpičev, predvsem iz razloga, ker smo že izkoristili skorajda vse možnosti potencialne pozidave. Bomo pa v tem mandatu dali nov urbanistični načrt v javno razpravo, za katero pričakujem, da bo intenzivna in živahna. Na podlagi tega se bomo lažje odločili o tem, ali naj mesto Ajdovščina ostane znotraj okvirjev, kot je danes, ali pa naj se območje še pomembno poveča.
Ali v to javno razpravo spada tudi območje Slejkotov, kjer je predvidena nova stanovanjska gradnja?
Ne. Slejkoti so že danes del, kjer se pridobivajo gradbena dovoljenja za stavbna zemljišča in kjer bo prišlo do gradnje stanovanjskih objektov. Sicer ne bo šlo za gradnjo stolpičev, ampak predvsem za stanovanjske hiše in stanovanjske dvojčke. Govorim tako za območje pod glavno cesto, torej Bizjaki 1 in Bizjaki 2, kot tudi nad cesto. So pa to tiste končne meje, ki so danes zarisane za nadaljnjo pozidavo. V tem mandatu si bomo vsekakor morali odgovoriti na vprašanje, ali naj Ajdovščina ostane takšna, kot je ali pa naj se ta razvoj nadaljuje tudi čez obstoječe meje možnosti pozidave. Obe opciji sta mogoči in povsem legitimni v prihodnosti. Zato pa bo potrebna širša javna razprava, da se oblikujejo smernice, kako naprej.
Pred štirimi leti je bilo v Ajdovščini na voljo 114 neprofitnih stanovanj. Kakšna je ta številka danes?
Mislim, da smo danes pri številki 118. Imamo pa sklenjeno pogodbo za dodatnih devet neprofitnih stanovanj, te so danes še v gradnji, a bodo prihodnje leto že na voljo za bivanje. S tem bomo prišli na številko 127, želja pa je vsekakor to številko še povečati. V ta namen je bil ustanovljen stanovanjski sklad, ki ima nalogo povečevati število neprofitnih stanovanj. Ravno v teh dneh potekajo tudi pogovori o odkupu stavbe, v kateri bo moč zagotoviti štiri dodatna neprofitna stanovanja.
Ne moremo mimo problema kmetijstva, pravzaprav gradnje namakalnega sistema Vogršček. Tudi sami ste se osebno precej angažirali v prepričevanje kmetovalcev, da naj vendarle podpišejo soglasje za izgradnjo namakalnega sistema, s katerim bo moč zagotavljati kvalitetno oskrbo tudi v prihodnje. Kje se še vedno zatika?
Opažam, da je ključni problem v tem, da bo ta namakalni sistem zgrajen šele leta 2030. Večina naših kmetovalcev pa danes ne ve, ali bo takrat še ohranjala to dejavnost. Marsikdo ima namreč težavo z nasledstvom kmetije. Mislim, da je to ključna ovira pri pridobivanju soglasij za namakalni sistem. Obstajajo pa tudi zadržki zaradi nepoznavanja projekta ali pa nepoznavanja alternativnih načinov namakanja. Gre torej za nekakšno mešanico zadržkov, ki povzročajo to, da še vedno nismo na cilju, torej na 68 % površin, ki bi bile povezane v namakalni sistem. Sem pa prepričan, da bomo ta cilj vendarle dosegli in se sedaj, po zaključeni volilni kampanji, tudi intenzivno vračam v to neposredno komunikacijo med Občino in lastniki kmetijskih zemljišč. Mislim, da je to ena zadnjih, če ne celo zadnja možnost, da v obdobju naslednjih 30 let zagotovimo namakanje v zgornji Vipavski dolini.
Kaj nas čaka v primeru, če do omenjenega namakanja ne bo prišlo?
Kmetijstvo je edina panoga, ki peša v našem okolju. Vse ostale panoge so v razvoju, le kmetijstvo je v upadanju. Vsako leto pridelamo manj kmetijskih proizvodov in vsako leto se nam zaraste več kmetijskih površin. Zato je gradnja namakalnega sistema pravzaprav nuja, saj bomo s tem omogočili intenzivnejšo pridelavo, predvsem pa bolj dobičkonosno, kar je najpomembnejše. To je namreč ključni pogoj, da bodo mladi kadri prevzemali kmetije in nadaljevali tradicijo, ki so jo začeli njihovi predniki.
Čutimo tudi pri nas podnebne spremembe?
Podnebne spremembe se dogajajo in nanje je potrebno reagirati. Kot Občina to tudi počnemo. Smo prva Občina v državi, ki je sprejela strategijo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, prej omenjeni namakalni sistem pa je še eden v vrsti ukrepov, s katerimi se prilagajamo spremembam v okolju. Kot lokalna skupnost smo dolžni storiti čim za trajnostni razvoj. Od osenčenja površin, kar bo zagotavljalo nižje temperature do čim bolj smotrne rabe energentov potrebnih za vsakdanje življenje. Zagotovo nas na globalni ravni čakajo številni ukrepi, ki jih bo potrebno sprejeti in jim slediti. Letošnja suša je lep pokazatelj sprememb, ki se dogajajo v okolju. Dejstvo je, da se takšne spremembe podnebja ne zgodijo v enem letu, ampak so za to potrebna desetletja. A tudi če hočemo izboljšati situacijo podnebja, bodo za to potrebna desetletja.
Razvoju kmetijstva gre na roko tudi gradnja Expa Vipavska dolina, je tako?
Da. S projektom Expo Vipavska dolina bi radi razvili dobro prodajno pot do končnega kupca, ki je za lokalen in kvaliteten izdelek pripravljen plačati več. In kaj je boljšega kot imeti možnost tovrstne prodaje skorajda tik ob njivi ali pa ob sadovnjaku.
V naši občini je danes lepo biti starostnik. Kvaliteto bivanja v jeseni življenja ste precej izboljšali s projekti, kot so Sopotniki, Hiša dobre volje, varovana stanovanja in gradnja novega doma starejših občanov.
Ja, pravzaprav je bivanje na Ajdovskem kvalitetno v vseh življenjskih obdobjih. Upam si trditi, da imamo res zelo dobre pogoje za življenje za vse starostne skupine. Res smo precej investirali v ključno infrastrukturo za starejše ljudi, omenil bi še, da dobro skrbimo tudi za društva in organizacije, ki na različne načine skrbijo za čim boljše počutje naših starostnikov. S tem skrbimo za kvalitetno okolje, v kateri je lahko tudi starost prijetna.
Vaša politična pot izvira iz delovanja v mladinskem sektorju. Opažam, da je danes mladina drugačna kot je bila pred desetletjem ali dveh. Mladi se manj združujejo v organizacije kot so klubi študentov, dijakov, mladinski centri in podobno. Kako vi vidite mlajšo populacijo? Verjetno drugače kot pred osmimi leti, ko ste pričeli z županovanjem?
Ne bi rekel, da se je moj pogled na mladino bistveno spremenil v zadnjih osmih letih. Opažam pa izrazit trend individualizacije posameznic in posameznikov. Res je čedalje manj teh skupnostnih oblik druženja, vedno več je individualizma in na to moramo kot družba reagirati. Želel bi si, da bi bile stvari drugačne, a trend je takšen, da bodo moje želje težko uresničene. Zagotovo pa moramo poskrbeti za to, da vsaj tisti mladi, ki imajo delček želje po soustvarjanju neke skupnosti, dobijo priložnost in možnost. Lep primer je projekt Moja pobuda. V prvi izvedbi je bil delež sodelovanja mladih zelo nizek, mislim, da je glasovalo za pobude le okrog 4 % mlade populacije. Ko pa smo jim v drugi ponovitvi Moje Pobude ponudili svoj prostor, ko so lahko sami glasovali o svojih projektih, pa se je ta procent dvignil na številko 20 %. Mladi si torej tudi danes želijo aktivacije, le na pravilen način je potrebno pristopiti do njih.
Čisto za konec. Se bo projekt participativnega proračuna "Moja pobuda" kmalu nadaljeval?
Da. Prvi cikel bo na sporedu že v prihajajočem pomladanskem času, nato pa spet v letu 2025. Novost pa bo možnost glasovanja preko telefona.
In ker smo tik pred praznovanjem božičnih in novoletnih praznikov seveda ne sme manjkati vaše voščilo občankam in občanom.
Bom kar klasičen. Vsem občankam in občanom želim precej uspehov tako na poklicnem kot tudi na zasebnem področju. Želim, da se še naprej vsi dobro počutijo tako kot posamezniki kot tudi kot del skupnosti naše celote.
* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina
* Fotografije: Pručka