Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteNovogoriška Gimnazija in zdravstvena šola (GZŠ), ki je del Šolskega centra Nova Gorica, letos obeležuje dve okrogli obletnici – 60. obletnico zdravstvene nege in 25. obletnico tehniške gimnazije. Precejšnje število dijakov iz Vipavske doline se je izobraževalo na tej šoli z dolgoletno tradicijo in še vedno je veliko dijakov, ki jim na dijaški izkaznici piše kraj bivanja Ajdovščina. Ob tej slavnostni priložnosti smo se pogovarjali z ravnateljico Tanjo Čefarin, ki je otroštvo in mladost preživela v Ajdovščini in je še kako ponosna na svoje ajdovske korenine.
Za začetek me zanima, kakšni so vaši spomini na srednjo šolo v Ajdovščini. Predstavljam si, da se ob delu z mladimi spominjate tudi svojih šolskih dni.
Na gimnazijska leta v Ajdovščini me vežejo lepi spomini. Zelo rada se spomnim sošolcev in seveda profesorjev, ki so bili v glavnem strogi, vendar so nam dali odlično popotnico za življenje. Ko gledam današnje dijake, se res spomnim tudi svojega srednješolskega obdobja … Ni kaj, časi so sedaj drugačni. In najpomembnejši je trenutek sedanjosti, kajti v preteklost se ne moremo vrniti.
Mnoge generacije dijakov vas poznajo kot profesorico športne vzgoje. Vas športni duh vodi tudi pri ravnateljevanju?
Absolutno. Bolj kot poučevanje športne vzgoje se v življenju obrestuje (profesionalno) ukvarjanje s športom. Vztrajnost, vzdržljivost, potrpljenje, sposobnost sodelovanja z različnimi ljudmi, odločnost. Vse to so vrline, ki so pomembne tudi pri vodenju kolektiva, šole.
Na vaši šoli ponujate tri raznolike izobraževalne programe. Če bi imeli na voljo samo tri povedi, kako bi opisali GZŠ?
Smo šola, kjer se vsi počutimo dobro. Šola, kjer programe povezuje humanistična naravnanost. Šola, kjer se trudimo ustvariti okolje, kjer je prostor za znanje, ustvarjalnost in dobre odnose.
S kakšnimi izzivi se srečujeta gospa v zrelih letih, torej zdravstvena šola in mladenka, tehniška gimnazija?
Žal se zdravstvena šola še vedno bori predvsem za dostojne šolske prostore. V tem trenutku si želimo obnove prostorov, predvsem prostorov za pouk in vaje strokovnih predmetov. Zavedamo se, kar smo tudi zapisali v našo vizijo, kako pomembno je, da se v šoli vsi počutimo dobro. Po drugi strani, pa smo po skoraj desetih letih na tehniško gimnazijo vpisali ponovno dva oddelka in prav številčnejši vpis nam v tem trenutku predstavlja izziv. Smo manj razpoznavni kot splošna gimnazija, saj smo cel velikega šolskega centra, ki je tehniško usmerjen. Je pa to okolje več kot odlično in ustrezno.
Zdravstvena šola je vedno veljala za zelo zahtevno srednjo šolo. Kaj pravijo vaši dijaki? Kako poteka izobraževanje?
Naši dijaki se po končanem šolanju, ko so že na fakultetah, pridejo zahvalit za vse znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na naši šoli. Ja, izobraževanje je kar zahtevno, vendar naši učitelji znajo snov posredovati na primeren način. Šolanje traja štiri leta, poleg rednega pouka pa je veliko praktičnega dela v bolnišnici in drugih ustanovah. Veliko je novih, strokovnih predmetov, ki so seveda nujni in so osnova za praktično usposabljanje.
Kakšna je posebnost tehniške gimnazije? Ali dijaki večinoma nadaljujejo v tehniških smereh – strojništva, računalništva, elektrotehnike?
Lahko bi rekla, da so naši gimnazijci v času šolanja nekoliko bolj sproščeni kot dijaki na splošnih gimnazijah. V glavnem se res vpisujejo na univerzitetne študije tehniških smeri, kjer ni takšne »borbe« za točke, kot je to prisotno na veliko drugih študijskih smereh.
Na šoli ponujate še en program, bolničar-negovalec. Zdi se, da ta profil res nujno potrebujemo za oskrbo starejših v domovih za starostnike.
Potreba po bolničarjih je povsod v ožjem in širšem okolju velika. Žal se za ta program pri nas odloča malo učencev, ker je zagotovo zelo specifičen, delo pa je zahtevno. Na šoli se zares trudimo, da izšolamo vpisane dijake. Imamo pa kar nekaj dijakov tujcev, ki jih program sicer zanima, vendar je prvo leto težko, ker še ne poznajo jezika.
Kaj obletnice pomenijo šoli? V kakšni kondiciji je šola?
Obletnice so čas, ko se ozremo nazaj, vendar smo v našem primeru, vsaj jaz to dogajanje tako doživljam, bolj naravnani na jutri. Šola je v takšnem stanju, da lahko na vseh področjih še napreduje. To pomeni, da nas čaka še veliko dela do takrat, ko bomo lahko rekli, da smo popolnoma zadovoljni. Sicer pa se veselim praznovanja obletnic, predvsem zaradi srečanj z ljudmi, ki nas tako zelo obogatijo.
Kaj si štejete kot uspeh vašega ravnateljevanja?
Hm, mogoče to, da smo se začeli nekoliko bolj odpirati navzven in dijakom tehniške gimnazije omogočili sodelovanje pri projektih Erasmus+. Sicer pa tudi, da smo (še vedno) dober kolektiv, delovno naravnan in da se razumemo ...
Vedno je še prostor za izboljšave. Kaj si želite v bližnji prihodnosti?
Vemo, da smo dobri, vendar vedno smo lahko še boljši, zato se intenzivno ukvarjamo s kakovostjo pouka, kakovostjo šole. Sicer pa si želimo tudi v prihodnje vpisati dva oddelka programa tehniška gimnazija, pa tudi povečati vpis v programu zdravstvena nega, seveda, če bomo deležni obnove naših učilnic za strokovne predmete.
Kako boste obeležili obletnici?
Najprej smo v marcu na mozaični pogovor povabili nekdanje dijake tehniške gimnazije. Res smo bili veseli, da smo se ponovno srečali in obujali spomine. V aprilu bomo za vse organizirali dan zdravja, ko bodo lahko obiskovalci poskrbeli za svoje zdravje in se prepustili našim dijakom in profesorjem. 10. maja pripravljamo v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica veliko slovesnost s slavnostnimi govorci in pisanim programom, ki ga pripravljamo zaposleni in dijaki. Vabljeni, da se nam pridružite.
* Fotografije: Tanja Čefarin arhiv