Lansko leto ste prevzeli mesto vodenja Lekarne Ajdovščina, sedaj je začetna ''evforija'' mimo. Kaj je bil doslej največji izziv vodenja?

Od leta 2014 sem bila vodja lekarne, zato mi samo vodenje in organizacija dela v lekarni nista bila tuja, večji izziv mi je predstavljajo vodenje celotnega zavoda, ki pri nas poleg dveh lekarn obsega še skupno finančno računovodsko službo. Količina dokumentov, ki je potrebna, da zavod pravilno deluje in obsežna zakonodaja, ki narekuje te dokumente, mi je predstavljala največji izziv.

Študirali ste na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Kako ste po študiju nadaljevali svojo poklicno pot?

Takoj po študiju sem se za eno leto zaposlila kot strokovna sodelavka za zdravila, po tem pa opravila pripravništvo in strokovni izpit za delo v lekarni in se zaposlila v Lekarni Ljubljana, sprva kot farmacevt, kasneje kot vodja lekarne. Od leta 2014 sem vodila lekarno Koseze. V tem obdobju sem opravila tudi specializacijo iz klinične farmacije. Delo v največjem lekarniškem zavodu v Sloveniji mi je dalo veliko strokovnega znanja in izkušenj.

Kot mlad, perspektiven kader ste verjetno vnesli že nekaj sprememb. Kaj je bil prvi ''projekt'', ki ste ga uvedli?

Med obširnejšimi projekti bi izpostavila certificiranje zavoda – Lekarne Ajdovščina – po standardu ISO 9001:2015, ki je terjalo kar nekaj priprav. Certifikat smo pridobili konec leta, na kar smo zelo ponosni. Najvidnejša novost za uporabnike pa so tiskane signature za zdravila, ki zagotavljajo boljšo berljivost in s tem večjo varnost pacientov, farmacevtom pa olajšajo izdajo zdravil.

Kakšne novosti prinaša pridobljeni certifikat za vodenje zavoda, kakšne ugodnosti za paciente?

ISO 9001 je mednarodni standard za vodenje kakovosti – primeren je za različne dejavnosti. Eno izmed osmih načel vodenja kakovosti, na katerih standard temelji, je osredotočenost na odjemalce. Pomembno načelo je tudi zavezanost k nenehnim izboljšavam. Za naše uporabnike to pomeni, da se trudimo da pri nas prejmejo čim boljšo storitev, seveda v okvirih pravil naše stroke. Vsi procesi, ki potekajo znotraj organizacije, namreč posredno ali neposredno vplivajo na uporabniško izkušnjo.

Lekarniška dejavnost ima na Ajdovskem dolgo tradicijo, če jo primerjate z drugimi lekarniškimi zavodi v Sloveniji, kje vidite prednosti, slabosti?

Lekarna Ajdovščina je eden izmed najmanjših lekarniških zavodov v Sloveniji, pokrivamo pa relativno veliko geografsko področje in oskrbujemo več kot 25.000 prebivalcev. V obstoječih prostorskih okvirih po mojem mnenju uspešno oskrbujemo lokalno prebivalstvo, trudimo se, da čim več zdravil in magistralnih zdravil (zdravil, ki jih pripravimo sami v lekarni) zagotovimo sami, kljub temu, da smo majhni, kar je včasih težko. Manjši zavodi moramo namreč prav tako izpolnjevati vse zahteve zakonodaje kot veliki. Večji zavodi imajo lahko zaposlenega več kadra, ki dela »v ozadju«, v manjših pa so farmacevti bolj vključeni tudi npr. v pripravo postopkov, v sledenje spremembam zakonodaje in novostim, zato je delo farmacevta v manjšem zavodu bolj raznoliko.

Kje vidite največji napredek oz. spremembe, ki so oziroma bodo delo lekarne zaznamovale? Vemo namreč, da so potrebe ljudi velike, razvoj in tehnika gresta hitro naprej, spremembe so nujne … V kateri smeri gre trend?

Trendi v lekarništvu grejo v smer razvoja novih storitev, ki jih nudimo pacientom, z namenom, da se izboljšajo izidi zdravljenja z zdravili. Trenutno gre za skupek storitev v okviru tako imenovane brezšivne skrbi, kar omogoča pacientom bolj varno in bolj učinkovito uporabo zdravil. Razvijajo se tudi nove storitve; premostitvena izdaja zdravil, predpisovanje zdravil in druge. Vloga farmacevta bo v prihodnosti še bolj izrazito svetovalna, medtem ko gre trend glede samega skladiščenja in izdaje zdravil v smer robotizacije. S tem se lahko farmacevte razbremeni za lekarno sicer pomembnih, vendar rutinskih del.

Mnogo se bo z gotovostjo spremenilo tudi s selitvijo Lekarne Ajdovščina v nov Zdravstveni center, ki bo zrasel s sredstvi iz donacije Taje in Iva Boscarola. Kaj to prinaša Lekarni – poleg sodobno zasnovanih prostorov – se boste v celoti selili?

V novem Zdravstvenem centru načrtujemo lekarno, ki bo imela večjo oficino (prostor, kamor vstopajo pacienti) od obstoječe, načrtovanih je tudi več prostorov za svetovanje in izvajanje storitev. Lekarna bo imela najsodobnejše opremljene prostore za izdelavo magistralnih zdravil, standardi na tem področju se nenehno višajo in temu je potrebno slediti za zagotavljanje najvišjega nivoja kakovosti. Načrtujemo tudi robotsko skladišče za zdravila in drive-in za izdajo zdravil. Obstoječa ajdovska lekarna naj bi se s trenutne lokacije preselila v celoti, v načrtu pa je vzpostavitev še ene enote v Ajdovščini.

Koliko je sicer enot, ki doslej delujejo na območju obeh občin?

Trenutno v okviru zavoda Lekarna Ajdovščina delujeta dve lekarni, lekarna Ajdovščina in lekarna Vipava. Obe lekarni z zdravili preskrbujeta tudi lokalne domove za starejše občane. V Ajdovščini deluje še zasebna lekarna Sonček, s katero si delimo urnik dežurstev. Poleg selitve ajdovske lekarne v nov Zdravstveni center si želimo v Ajdovščini odpreti še eno enoto, ki bi bila umeščena tako, da bi dosegli kar najboljšo geografsko pokritost in dostopnost za uporabnike.

Verjetno ob vseh teh kompetencah, ki jih kot magistri farmacije morate obvladati, pritičejo tudi dodatna usposabljanja. Kakšno je stanje s kadri v Ajdovščini, kako privabiti kader in kako ga ustrezno usposobiti, so v načrtu kakšna dodatna izobraževanja?

S pomanjkanje kadrov se žal sooča celotna lekarniška dejavnost v Sloveniji. V našem zavodu zaenkrat sicer situacijo obvladujemo, je pa na tem področju potrebno konstantno delo in nenehno prilagajanje na spremembe. V lekarni omogočamo študentom poletno študentsko delo in izvajamo obvezne prakse, smo tudi učni zavod. Ta način pridobivanja kadrov je najboljši, ker je praksa priložnost, da študenti spoznajo delo v lekarni, za nas pa, da spoznamo bodoče potenciale. Možnosti za dodatna izobraževanja, pridobitev dodatnih kompetenc in za specializacije je v lekarniški dejavnosti veliko, pravzaprav je dodatno izobraževanje zaposlenih postala skoraj nuja.

Magistri farmacije ste multipraktiki na področju raznolik del – od svetovanja o pravilni rabi zdravil, do komunikacije z zdravniki, do različnih svetovanj in verjetno temu pritiče tudi mnogo birokracije. Kakšen je vaš pogled na delo farmacevta?

Osnovno delo lekarniškega farmacevta je vezano na izdajo zdravil in svetovanje pacientom. To je tudi tisto delo, ki ga ljudje vidijo, ko pridejo k nam. V ozadju lekarne pa pred tem, med tem in po tem poteka vrsta del, ki pacientom niso vidna, ampak morajo biti opravljena, da lekarna deluje. To je magistralna priprava zdravil, svetovanje po telefonu, naročanje in sprejem zdravil, skladiščenje zdravil, vodenje evidenc, priprava postopkov za delo. Pomemben del našega dela predstavlja tudi izobraževanje o novih zdravilih, novih izdelkih in novih smernicah zdravljenja.

Pravzaprav je lekarniški stik mnogokrat tisti, ki pacientu pomaga oziroma ga usmeri že na začetku – vedenje farmacevta je široko, včasih se nam zdi, da je obisk lekarne že dovolj, da niti do zdravnika ni potrebno. To pa z gotovostjo zahteva ustrezne kompetence in znanja. Kako se s tem spopadate v vašem kolektivu?

Farmacevti se udeležujejo strokovnih izobraževanj, ki jih planiramo na letni ravni. Z izobraževanjem farmacevti tudi ohranjajo licenco za delo. Izobraževanja so torej obvezni del našega poklica. Ogromno pa je tudi neformalnih izobraževanj, ker so novosti sploh na področju prehranskih dopolnil praktično vsakodnevne. Tu nam je v farmacevtom v ogromno pomoč široka baza znanja, ki ga pridobimo tekom študija in z leti dela v lekarni. Informacije o izdelkih, ki se prodajajo po raznih kanalih, so danes bolj prosto dostopne kot kadarkoli prej, vendar jih je pomembno pravilno umestiti, filtrirati. Vsekakor pa pogovor s pacientom vedno poteka na način, da lahko farmacevt s postavljanjem pravih vprašanj prepozna zdravstvena stanja, ki zahtevajo pregled pri zdravniku. Menim, da svetovanje v lekarni poteka na način, ki v prvi vrsti varuje pacienta.

Kakšni pa so vaši cilji in načrti za prihodnost Lekarne Ajdovščina?

Načrtov in izzivov je veliko. V strokovnem smislu je to zagotovo povečanje obsega in razvoj dodatnih strokovnih storitev in uvedba ambulante farmacevta svetovalca. Tudi pri pripravi zdravil (t. i. magistralni recepturi) so nenehni izzivi, tudi zaradi motenj v preskrbi z zdravili, s katerimi se srečujemo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Naš cilj je sodobno opremljen prostor za izdelavo tudi zahtevnejših magistralnih zdravil. Ena izmed pomembnejših vizij našega zavoda je, da čim boljše preskrbimo lokalno prebivalstvo z vsemi zdravili ob dovoljšni dostopnosti našega zavoda na več lokacijah.

* Naslovna fotografija: Tamara Vidmar   

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

Deli Nazaj