Kdaj ste se prvič začeli ukvarjati z modelarstvom in kakšno je bilo modelarstvo v tistem času?

Modelaril sem praktično od kar pomnim. Imam starejšega brata, ki je tudi bil v mladosti modelar in vedno sem bil okrog njega, ko je ob večerih izdeloval prostoleteče modele. Takrat se je praktično cel model izdelalo na roke, od rezanja letvic in drugih delov iz masivnega lipovega lesa ali furnirja z žagico, ki je bila vpeta v kovinski lok, do lepljenje sestavnih delov z mizarskim lepilom imenovanim klej in prekrivanjem površin s tankim svilenim papirjem z lepilom, ki smo ga naredili tako da smo zmešali moko z vodo.

Kateri je bil vaš prvi radijsko vodeni model?

To je bilo šele v srednji šoli ko smo v modelarskih trgovinah v Stari Gorici ali Gradischi že kupovali les balsa, japan papir za prekrivanje in hitra ter močna lepila. Pojavile so se tudi že prve naprave za brezžično upravljanje letal, ki so zamenjale tako imenovane U-kontrolce, s katerimi smo z dvema žicama upravljali letala, ki so se vrtela v krogu okrog nas. Kupil sem si 4 kanalno napravo Futaba, ki je upravljala višinsko in smerno krmilo na velikem jadralnem modelu imenovanem Cormorano. Imelo je majhen pomožni dvotaktni batni motorček Super Tigre, ki je letalo dvignil do višine kakšnih 200 metrov, nato pa se je obnašalo kot jadralno letalo.”

Od kod izvira vaša ljubezen do modelarstva?

Letenje me je vedno fasciniralo in me še danes. Modelarstvo mi je v rani mladosti dalo osnove aerodinamike, poznavanja materialov, mehanike in izdelave letal, ki sem jih kasneje kot pilot, instruktor, testni pilot, načrtovalec in izdelovalec letal samo še nadgradil. Brez modelarstva v mojih zgodnjih letih verjetno tudi Pipistrela ne bi bilo.

Kako bi opisali modelarstvo? Kaj pomeni za vas?

Modelarstvo je več kot le hobi. Je sprostitev, vaja natančnosti, ročnih spretnosti in vztrajnosti, spoznavanje tehnike in motivacija, da lepe dni izkoristiš v družbi vrstnikov na svežem zraku in v naravi. Je kot droga, ki te ne spusti. Ko ga enkrat doživiš te popolnoma prevzame.

Zakaj bi se mladi danes ukvarjati z modelarstvom?

Vse navedeno v odgovoru številka 4 je pri mladih vsak dan manj prisotno zaradi digitalizacije in posledic, ki jih le ta prinaša s seboj. Za mlade je vsak dan manj pomembna tehnika, motorične spretnosti, stik z naravo in družbo, saj se umikajo v virtualni svet. Modelarstvo jih lahko povrne v svet realnosti.

Od kod izvira ideja za organizacijo modelarskih mitingov?

Kot predsednik modelarske sekcije v Aeroklubu Ajdovščina sem želel predstaviti modelarstvo širši publiki in čim več ljudi motivirati za ta čudoviti hobi. Modelarstvo je tudi najboljša osnova za nekoga, ki želi postati pilot saj pridobi veliko potrebnega osnovnega pilotskega znanja.

Kdaj in kako ste začeli z organizacijo letalskih mitingov v Ajdovščini?

Modelarske mitinge sem organiziral še kot srednješolec torej v sedemdesetih letih. Takrat sem vabil modelarje iz Italije in Avstrije, da so pokazali kakšno modelarstvo obstaja izven meja takratne Jugoslavije. Ajdovski modelarski mitingi so bili prvi, ki so v takratni državi prikazali reaktivna radijsko vodena letala, maksi makete, helikopterje itd. V osemdesetih sem s pojavom zmajarstva postopoma mitinge nadgrajeval s takrat še alternativnim in kasneje ultralahkim letalstvom in prikazom prvih motornih zmajev, ultralahkih helikopterjev, samogradenj itd. Na mitinge je prihajalo do 15.000 ljudi. Kot predsednik komisije za motorno zmajarstvo in ultralahka letala pri LZS sem organiziral tudi prva državna prvenstva ultralahkih letal in seveda na vse te prireditve kot popestritev vabil modelarje. To je bila izjemna kombinacija dveh letalskih svetov, ki so bili tako povezani le na prireditvah v Ajdovščini.

Zakaj so tovrstni dogodki zanimivi za obiskovalce?

Za obiskovalce je zanimivo vse kar je novo in ne poznajo. Modelarski svet je še vedno omejen na ozko skupnost, ki se druži in uživa. Zato je predstavitev na prireditvah, kjer se srečajo in uživajo v predstavah, ki jih ne poznajo dodana vrednost tako kot za organizatorja kot za obiskovalce. Kombinacija z komplementarnimi predstavami je lahko samo dodana vrednost, saj pritegne več ljudi, morda tudi take, ki samo na modelarsko prireditev ne bi prišli in se posredno seznanijo še z modelarstvom.

Kakšne zanimive prigode ali nevšečnosti ste doživeli med organizacijo teh dogodkov?

Največji problem, možnost odpovedi prireditve in seveda stres je predstavljalo vreme. Takrat ni bilo še dobrih napovedi vremena in prireditve smo velikokrat morali odpovedati. Prav to je bil razlog da sem z njimi prenehal. Seveda pa sem zaradi vključevanje zmajev in ultralahkih letal na modelarske mitinge imel veliko težav. Oboje namreč v takratni Jugoslaviji ni bilo dovoljeno ker ni bilo regulirano, leteli smo brez vsakršnega pilotskega dovoljenja, registracije, homologacije. Zato smo bili tarča inšpektorjev, ki so na mitinge prihajali iz Beograda. Spomnim se da sem nekoč dobil kar 6 kazni. Za izdelanega zmaja brez homologacije, za letenje na neregistriranem plovilu, za letenje brez pilotskega dovoljenja, za organizacijo mitinga z nelegalnimi napravami, zato ker sem kot vodja letenja dovolil letenje z nelegalnimi napravami in brez pilotskih dovoljenj ter za vožnjo sopotnika na nelegalni napravi…

Kako vidite razvoj modelarstva in letalstva nasploh?

Težko predvidevam, lahko le upam, da se modelarstvo ne po popolnoma razvodenelo in degradiralo v trend kupljenih in predprogramiramih dronov, ki ne predstavljajo tistih vrednot in dodane vrednosti, ki jo modelarstvo nudi z gradnjo in pilotiranjem modelov.

Več o dogodku Lubejzn je u zraki najdete na tej povezavi.

* Vir: Lubejzn je u zraki  

* Fotografije: Ivo Boscarol osebni arhiv   

Deli Nazaj