Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpretePred njihovim tretjim, sedaj že tradicionalnim decembrskim koncertom v Palah, ki bo v soboto 14. decembra 2024, smo na intervju povabili člana glasbene skupine Jet Black Diamonds, Urbana Koritnika in Maksa Rozmana. Gre za predstavnike novega vala slovenske popularne glasbe, ki so v zadnjih treh letih nastopali po vsej Sloveniji, sedaj pa se odkrito spogledujejo tudi s tujino. Več o tem pa v spodnjem intervjuju. Z Urbanom in Maksom smo se pogovarjali v sredini novembra, še pred predvajanjem njihovega razprodanega koncerta v Kino Šiški na RTV Slovenija.
Že kar nekaj časa se vas drži oznaka nova, mlada slovenska glasbena skupina. Pa se tudi vama, po številnih odigranih koncertih še zdi, da je oznaka prava? Koliko bolj izkušeni se zdite sami sebi, po tem ko ste v treh letih odigrali okrog 100 koncertov po vsej Sloveniji?
Urban: Osebno bi rekel, da me oznaka mlade oziroma perspektivne mlade skupine morda res nekoliko zmoti zaradi zgoraj omenjenega. Drži da smo mladi, vendar smo v zadnjih treh letih odigrali veliko koncertov, se skozi ta proces precej naučili in publiki ter strokovni javnosti pokazali, da ima skupina jasno vizijo kam gre oziroma kaj želi doseči v prihodnje.
Maks: Sam nisem v skupini od samega začetka, pa je že od mojega prihoda do tega trenutka napredek vseh članov skupine res gromozanski, od prezence na odru do igranja inštrumentov, tako individualno kot en z drugim.
Kaj se vama zdi, da je največja razlika oz. na kaj si najbolj pozoren ko na oder stopiš prvič in ko na oder stopiš stotič? Se vama zdi, da ste po občutkih na odru že profesionalen band?
Urban: Zagotovo je bila na prvem nastopu prisotna veliko večja trema. Večina ljudi v publiki je bila takrat prijateljev, ki so te po odigranem koncertu brez težav skritizirali (smeh). Po stotih odigranih koncertih pa postaneš bolj utečen, zato je treme precej manj, prav tako veš, kaj moraš narediti, da publiko, ki morda ni najbolje razpoložena ali pa nestrpno čaka kakšnega drugega izvajalca za tabo, dvigneš in pridobiš na svojo stran.
Maks: Po stotih odigranih koncertih ne razmišljaš več o tem kaj igraš ampak samo še to kako boš odigral, kar je ogromna razlika.
Pred kratkim ste izdali nov singel z naslovom 4 od 10 iz albuma Sladki Problemi, ki ste ga predstavili letos spomladi. To je že šesta skladba iz albuma za katero ste se odločili, da boste posneli tudi videospot. Ali nam lahko zaupata, kako poteka odločitev, da boste za izbrano skladbo posneli videospot ter kako vse skupaj poteka naprej do same izdaje? Opaziti je, da odločitve vse bolj prepuščate ljudem, ki se profesionalno ukvarjajo s produkcijo videospotov. Zakaj?
Maks: Za snemanje videospota se odločimo, kadar nam je skladba res všeč oziroma če vidimo, da je odziv publike posebno dober, tako da za skladbo 4 od 10 odločitev ni bila težka.
Urban: Zadnje čase veliko delamo z Gašperjem Markunom - Gepom, ki je profesionalec na področju snemanja videospotov. Pri skladbah 4 od 10 ter Vlak smo veliko vsebinskih odločitev tako prepustili kar njemu. Končni izdelki so s takim načinom dela kvalitetnejši in precej hitreje ugledajo luč sveta.
Kaj pa finančni vidik izdaje videospotov? O kakšnem rangu govorimo tukaj? Se vama zdi, da se izdaja videospotov še splača?
Urban: Iskreno se mi zdi, da se izdaja videospota najbolj splača, ko hkrati predstaviš tudi novo skladbo. Ljudje raje gledamo in poslušamo, kot pa zgolj poslušamo glasbo. Dobro je, da lahko pokažeš skladbo tudi na drugačen način kakor samo z glasbo. Videospoti sicer terjajo veliko finančnega in časovnega vložka, včasih se obrestujejo, drugič pa ne - to je treba vzeti v zakup.
Kakšne pa so največje ovire, s katerimi ste se kot bend soočili v glasbeni industriji? Kako se spopadate s stresom in pritiskom, ki ga prinaša uspeh oz. količina dela, ki ga le ta prinaša?
Maks: Jaz bi rekel, da je najtežje sodelovanje petih precej različnih ljudi, četudi imamo vsi iste cilje. Razreševanje konfliktov sproti je zelo pomembno, sploh če je posredi ego katerega od članov skupine (smeh).
Urban: Težko je bilo tudi omejiti čas, ki ga člani skupine radi posvečamo drugim aktivnostim, ki niso povezane z glasbo. Osebno lahko rečem, da je obiskovanje predavanj na fakulteti zdrsnilo kakšno mesto nižje (smeh). Stres je pa prisoten vedno, na kakšne načine ga rešujemo, pa bomo morda raje zadržali kar zase (smeh).
Vaš koncert ob predstavitvi albuma v razprodani dvorani Kina Šiška je posnela tudi RTV-SLO. Ali ste si koncert že ogledali? Kakšni so občutki, ko gledaš samega sebe na televiziji? Kako sprejemate napake, ki se vam zgodijo v performansu? Kdo v skupini je največji perfekcionist in ga te stvari tudi najbolj zmotijo?
Maks: Jaz sem si ga ogledal že nekaj časa nazaj, ko sem šel na montažo na RTV. Napake so pri tako velikih nastopih seveda prisotne, na začetku je mogoče občutiti našo tremo, kar je normalno in povsem človeško, tudi za skupino s toliko koncertne kilometrine, kot jo ima naša.
Urban: Glede perfekcionizma bi rekel, da sem najverjetneje najbolj pikolovski kar jaz, tudi ko smo deležni pohval po koncertih, grem sam v mislih čez vse napake, ki smo jih naredili. Verjetno bom koncert iz Kina Šiške pogledal samo enkrat, saj se res ne maram gledati (smeh).
Kot že rečeno, ste v treh letih koncertno prečesali celotno Slovenijo. Kakšen imate pogled vnaprej? Se počasi že kaj spogledujete tudi s tujino? Kakšne so želje benda? Kot vemo se v Sloveniji prihodnje leto odpira tako imenovana glasbeno-izvozna pisarna (music export office), ki bo pomagala pri preboju slovenske glasbe v tujino. Vesta mogoče kaj več o tem oz. kaj si obetate od tega?
Maks: Glede tujine se lahko rečemo, da se zapeljivo spogledujemo z njo in če bo vse po sreči, nas bo v prihodnjem sprejela na kak zmenek (smeh). Načrtovani so manjši koncerti v sosednjih državah. Za glasbeno-izvozno pisarno sem slišal in upam, da pisarni tudi v praksi uspelo zasledovati svoje poslanstvo. Kakršnakoli pomoč slovenskim ustvarjalcem pri predstavljanju domače glasbe v tujini je seveda zelo zaželjena. Osebno pa se mi zdi, da si naša industrija zasluži več državnega financiranja, sploh v primerjavi s količino sredstev, ki se namenja športnim dejavnostim.
Urban: Tujine se zelo veselimo, saj smo nastopali v že res veliko slovenskih krajih, domača publika nas dodobra pozna in to se nekoliko pozna tudi pri obiskanosti koncertov v določenih krajih. Tujina predstavlja tudi poligon za nabiranje novih izkušenj ter poslušalcev in s tem večje prepoznavnosti.
No, najprej sledi še nekaj koncertov v Sloveniji. Najprej boste odpirali slovenski dell predstavitve novega albuma skupine Joker Out. Kako je do tega sploh prišlo ter kako gledate na uspehe zasedbe Joker Out? Zakaj menite, da je prav njim uspelo?
Maks: Z Joker Out-i se zelo dobro poznamo že iz drugih koncertov, kjer smo si tako ali drugače delili oder. V tem primeru pa je v bistvu eden od naših tonskih mojstrov tudi vodja turneje (tour manager) za skupino Joker Out in prav on se je zavzel, da bi bili mi ena od predskupin na turneji. Člani skupine so se nato res odločili, da mi nastopamo kot predskupina za slovenski del turneje, MRFY pa kot predskupina na koncertih v drugih državah.
Urban: Za uspeh Joker Out-ov bi osebno največ zaslug pripisal pevcu in tekstopiscu Bojanu Cvetićaninu, ki si je načrtno želel z glasbeno skupino mednarodno uspeti in to že pred Evrovizijo. Sledila je Evrovozija, ki se jo je skupina lotila zelo profesionalno in iz te priložnosti iztisnila skoraj največ možno. Skušamo se navzeti njihove miselnosti.
14. decembra sledi vaš tretji, sedaj že tradicionalni koncert v Baru Hiša mladih v ajdovskih Palah. S čim boste spodbudili zaspano ajdovsko publiko, da pride v Pale? Kaj menita, da je razlog, da se ajdovsko občinstvo odlično odziva na brezplačne dogodke, ko pa pride do plačljivih vsebin, je obiskanost precej slaba?
Urban: Izdam lahko, da bomo na decembrskih koncertih v Ajdovščini in Ljubljani predstavili nekaj novega materiala, česar se zelo veselimo. Trenutno smo namreč v obdobju aktivnega ustvarjanja novih skladb za naslednji album. Odgovor na vprašanje o neobiskanosti plačljivih kulturnih dogodkov v Ajdovščini pa tiči že v vprašanju samem - če občinstvu organizatorji ponujajo brezplačne dogodke, se bodo seveda odločali (skoraj samo) za obisk teh, plačljive dogodke pa bodo raje izpustili. S tem se na žalost onemogoča pošteno plačilo ljudi, vpetih v izvedbo kulturnih dogodkov in organizacijo dogodkov s strani manjših organizatorjev, ki ne prejemajo javnih (občinskih) sredstev. Delno pa bi rekel, da je razlog tudi v tem, da so se ljudje po res množičnem obisku dogodkov po koncu epidemije, vsega skupaj nekoliko naveličali.
Maks: Ne glede na povedano pa vseeno lepo vabimo bralce Lokalnih Ajdovščina na naš koncert v Ajdovščini, ki bo 14. decembra v Palah. Verjetno nas potem kar nekaj časa ne bo več moč videti nastopati v Vipavski dolini. Kot že rečeno bomo predstavili tudi nekaj naših novih, še neizdanih skladb, tako naš izgled kot vzdušje bo praznično obarvano, publiko pa bo ogrela domača skupina Gartrože iz Budanj. Se vidimo v soboto!
* Naslovna fotografija: Vita Orehek