Gospod Golob, počasi postajate vse bolj avtohtoni prebivalec Vipavske doline. Kako vam je všeč pri nas? Kaj vas najbolj privlači? Ste se »sprijaznili« z burjo?

Ne počutim se ravno kot tujec v Vipavski dolini, saj moji predniki izvirajo iz Severne Primorske, kjer sem kot otrok preživel precej časa – sprva v Volčji Dragi, nato pa v Novi Gorici. Res pa je, da z ženo zaključujeva gradnjo hiše na Vrtovčah, tako da se nama kmalu ne bo več treba vsak dan voziti iz Ljubljane. Burja na srečo na Vrtovčah že precej popusti, tako da ni prehudo.

Del Vipavske doline je tudi Univerza Nova Gorica, katere rektor ste od leta 2022, ko ste na tem položaju nasledili še enega fizika, dr. Danila Zavrtanika. Kako danes vidite sobivanje Vipavske doline in univerze? Se strinjate, da bi ta vez lahko bila še trdnejša? Včasih deluje, kot da je univerza razmetana po vsej dolini.

Zdi se mi, da danes vseeno nekoliko bolje sobivamo kot pred nekaj leti. Res je, kot ste omenili, da smo razmetani po celotni dolini – tako geografsko kot študijsko –, in prav to je največji organizacijski izziv, tako za nas kot za študente. Kljub temu nas veseli, da smo z vodstvi vseh treh občin – Ajdovščine, Nove Gorice in Vipave – vzpostavili res dober odnos. Občutek imam, da se vsi zavedajo pomena univerze v tem okolju, tudi z gospodarskega vidika, saj je univerza pomemben dejavnik.

Če so moji podatki pravilni, imate v Ajdovščini rezervirana zemljišča za univerzo?

Res je. Pripravili smo strategijo, po kateri bi večino fakultet preselili v Mestno občino Nova Gorica, vse raziskovalne in razvojne laboratorije in centre pa umestili v Občino Ajdovščina. Ocenjujemo, da je Nova Gorica upravno in kulturno središče te pokrajine in zato študentom ponuja najboljše pogoje za študentsko življenje zunaj pedagoškega procesa. Ajdovščina pa se izjemno gospodarsko in tehnološko razvija; načrtuje se tudi Park znanja, kjer imamo z občino načelni dogovor za odkup petih hektarjev zemljišč. Tam nameravamo v sodelovanju z gospodarskimi subjekti izvajati raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Bi z boljšo umestitvijo univerze v Vipavsko dolino, če se tako izrazim, lahko obdržali tudi več domačih študentov v dolini?

Žal mi je, da našim študentom še ne moremo ponuditi nečesa podobnega kot v ZDA, na primer študentskega kampusa, kjer je vse urejeno in namenjeno študentom. Imamo pa v načrtu del stavbe v Rožni Dolini, kjer že domuje naša fakulteta, preurediti v študentski dom. Prav kmalu načrtujemo še enega v italijanski Gorici. S tem bomo vsaj delno zadostili potrebam, hkrati pa bodo študentje blizu Nove Gorice, ki ponuja največ možnosti za prehrano, druženje, zabavo in podobno.

Že danes se trudimo, da našim študentom zagotovimo čim več obštudijskih dejavnosti. Tako imajo na voljo enkrat tedensko brezplačno plavanje in fitnes, tako v Ajdovščini kot v Novi Gorici. Verjamem, da bolj ko bomo uspešni na teh področjih, lažje bomo domače študente prepričali, da ostanejo in se naprej izobražujejo doma.

Po drugi strani ste kot univerza dokaj uspešni pri privabljanju tujih študentov. Če malce posplošimo, bi Slovenija lahko še bolj izkoristila možnosti privabljanja tujih študentov?

Zagotovo. To sploh ni vprašanje, to je dejstvo. Slovenija potrebuje tuje študente. Glede na študijo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo v Sloveniji do leta 2037 vsako leto nezasedenih okoli 25.000 delovnih mest, od tega približno 40 % takih, ki zahtevajo vsaj visokošolsko izobrazbo. Število domačih študentov je v zadnjih približno 15 letih upadlo z 80.000 na 50.000. Zato potrebujemo več sodelovanja med univerzami pri privabljanju tujih študentov. V tujini moramo nastopati skupaj, predvsem na področju Zahodnega Balkana, kjer smo najbolj aktivni. A ovir je še precej. Naj omenim le SAZU, ki zagovarja precej trdo stališče glede poučevanja v slovenskem jeziku. Strinjam se, da je jezik ena od prioritet pri ohranjanju nacionalne kulture, a enako lahko rečemo za znanje. Če ne bomo imeli visoko izobraženih ljudi, bomo kot narod začeli stagnirati. Treba bo torej najti kompromis, in tu smo univerze složne.

Kako načrtujete v prihodnje še okrepiti mednarodno prepoznavnost vaše univerze?

Slovenski visokošolski prostor je danes odprt v Evropo. Imamo bolonjski sistem, naši mladi lahko študirajo kjerkoli. Nekateri to imenujejo »beg možganov«. Sam trdim ravno nasprotno: s tem, ko tuji študentje prihajajo po znanje v Slovenijo, možgani krožijo. Ne gre torej za beg, temveč za kroženje znanja, kar moramo omogočiti. Kako? Idej je veliko. Lahko bi posnemali japonski sistem in za več let povabili doktorske študente. Prepričan sem, da bi mnogi nato ostali v naših krajih. Če se lahko tako izrazim, »output« moramo uskladiti z »inputom«.

UNG je precej prepoznavna na področju astrofizike. Kako vam je uspelo v svoje vrste privabiti resnično vrhunske astrofizičarke, kot je Andreja Gomboc?

Astrofizika je pomemben del naše univerze in lahko potrdim, da je naša skupina astrofizikov najštevilčnejša in najkakovostnejša v Sloveniji. Pravzaprav je stvar preprosta: potrebna je le zadostna kritična masa. Ko drugi vidijo dobre rezultate in ugodne razmere za delo, se radi pridružijo.

Kako napredujete s projektom SMASH, ki ga koordinirate? Iz katerih držav prihajajo podiplomski študenti in ali menite, da bo kdo od njih morda ostal v Sloveniji ter tu nadaljeval svojo poklicno pot?

SMASH je projekt, ki ga koordiniramo kot univerza, pri njem pa sodelujejo tudi druge institucije. Gre za mednarodni raziskovalni projekt, ki podpira mlade raziskovalce na področju naravoslovnih znanosti. Doslej smo zaključili dva razpisa, v okviru katerih smo zaposlili 26 podoktorskih raziskovalcev. Trenutno je objavljen še tretji razpis. Večinoma gre za tuje študente, nekaj pa je tudi Slovencev, ki so se po življenju v tujini vrnili domov. Pri SMASH-u nas zanima predvsem, kaj bo ostalo po petih letih delovanja. Vsi študentje imajo določen čas usposabljanja v slovenskih podjetjih, saj si res želimo dolgoročnega sodelovanja z gospodarstvom.

Vendarle smo v Vipavski dolini, zato je prav, da poleg fizike omenimo tudi vinarstvo, ki je pomemben del vašega izobraževanja. S kom pri tem študiju sodelujete, od kod prihajajo študenti in koliko neizkoriščenega potenciala je še na tem področju?

Največ je slovenskih študentov, precej pa jih prihaja tudi iz Srbije, Severne Makedonije, Ukrajine, Rusije in drugih delov sveta. Trenutno je diplomantov teh študijskih programov precej manj, kot jih okolje potrebuje. Tudi če bi imeli več diplomantov, bi bili vsi zaposljivi – ne le v vinskih kleteh, temveč tudi v inšpektoratih, agencijah in podobno. Morda bi v prihodnje, po vzoru Italije in Francije, razmislili o obvezni izobrazbi za vinarje, kar bi verjetno še spodbudilo vpis na našo fakulteto, ki sicer počasi, a vztrajno raste. Precej sodelujemo z lokalnimi vinarji, kjer naši študentje opravljajo praktično usposabljanje.

Kako se kot univerza pripravljate na prihodnje trende v izobraževanju, kot so umetna inteligenca, trajnostni razvoj in podobno?

Tega je pri nas veliko in vse to vključujemo v študijske programe. Pri SMASH-u je umetna inteligenca nujno prisotna, trajnostni razvoj se pojavlja na mnogih programih, kot primer lahko omenim vpeljavo vsebin kot so podnebne migracije na Fakulteti za znanosti o okolju. Umetna inteligenca je le eno od orodij, ki ga je treba pametno uporabljati, tako kot vsa druga. Spominja me na razvoj interneta, ki sprva ni bil najbolje sprejet, danes pa vidimo, kaj vse je prinesel.

Česa si kot univerza še želite v prihodnosti, predvsem na področju strokovnosti in razvoja?

Na prvem mestu je zagotovo infrastruktura, sledita večje število študentov in na nacionalni ravni boljše sodelovanje med visokošolskimi in raziskovalnimi institucijami. Pravzaprav gre za povsem osnovne stvari.

Smo tudi v letu EPK-ja. Kako kot univerza sodelujete pri tem projektu? Bo morda EPK pripomogel k večji »brezmejnosti« med univerzo in občinskimi strukturami v regiji?

Prepričan sem, da bo tako. V zraku je pozitivno vzdušje, zlasti v Novi Gorici, in to je treba izkoristiti. Del naše univerze – humanisti in umetniki – vsebinsko sodeluje pri programu EPK-ja. Predvsem pa so za nas pomembna infrastrukturna sodelovanja, kjer imamo največ stikov. Ne skrivamo, da nas zanimata Železniška postaja v Novi Gorici in EPIC center. Z občino in državo intenzivno razpravljamo, kako to izpeljati. Res je čutiti to brezmejnost, in zdi se mi, da univerza v to odlično sodi. A razmišljati moramo tudi o tem, kaj bo po EPK-ju ostalo. Naša univerza je že zdaj na nek način brezmejna – kmalu bomo imeli prostore v Gorici, nekateri sodelavci prihajajo z italijanske strani. Osebno sem prepričan, da bosta v petih ali desetih letih Gorica in Nova Gorica postali enotno urbano okolje.

Če se malce oddaljimo od univerze in pogledamo bolj splošno: dr. Danilo Zavrtanik je v najinem pogovoru dejal, da danes ljudje bolj zaupajo influencerjem kot znanstvenikom. Ste tudi vi podobnega mnenja?

Mislim, da je bil ta problem aktualen predvsem v času covida. Takrat je med ljudmi vladala precejšnja panika in mnogi so izgubili zaupanje v znanost. Danes se mi zdi situacija boljša. Še vedno pa menim, da imajo del »zaslug« za to tudi mediji, ki so v studije vabili vrhunske strokovnjake na eni strani in popolne laike ali teoretike zarot na drugi, s čimer so jih izenačili. To ne gre, sploh če znanstvenik verbalno ni najbolj spreten, nasprotnik pa govori kot namazan. Res je, da danes na družbenih omrežjih vsakdo širi neumnosti in ljudje marsikaj »kupijo«. Osnovno orožje proti temu je znanje oziroma razgledanost – s tem si lahko kritičen in znaš presoditi, kaj je res in kaj ne.

Kakšno sporočilo bi dali bodočim študentom, ki danes morda razmišljajo o vpisu na Univerzo v Novi Gorici?

Včasih imam občutek, da se našo univerzo v javnosti povezuje z neko »zasebno« institucijo v slabšalnem pomenu. Res je, da nismo javna univerza; ustanovila sta nas Mestna občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Stefan. Torej nismo javni zgolj iz pravno-formalnega vidika, hkrati pa tudi nismo zasebniki v smislu profita. Smo zavod, ki vse presežke prihodkov vlaga v razvoj in opremo – to je premalokrat poudarjeno. Stroka nas absolutno podpira in ceni.

V Sloveniji imamo relativno širok nabor študijskih programov. Zato bi vsem bodočim študentom svetoval, naj si res dobro ogledajo ponudbo različnih univerz. Na podlagi temeljitega premisleka naj se odločijo za tisto, kar jih veseli. To še ne pomeni, da bodo celo življenje gradili kariero na tem področju. Danes imajo mladi številne možnosti uporabe znanja, ki ga pridobijo med študijem, tudi na drugih področjih. Vsebina študijskih programov je zelo pomembna, pridobljeno znanje pa je mogoče pozneje uporabiti na številnih področjih. Prepričan sem, da konkurenca v visokem šolstvu ni potrebna.

* Fotografije: Univerza v Novi Gorici  

Deli Nazaj