Mart letos praznujejo 20 let delovanja, kar bodo obeležili z novim albumom Tema, ki bo izšel 21. marca na vinilki in CD-ju. Album prinaša štiri skladbe, ki še poglabljajo njihov edinstven glasbeni izraz, ter vizualno podobo, ki jo je oblikovala Ana Maraž. Ob tej priložnosti se bodo predstavili tudi na promocijskem koncertu v Hiši Mladih v Ajdovščini, kjer bo kot predskupina nastopila zasedba Kavasutra.

Ob izidu albuma in okrogli obletnici smo se z njimi pogovorili o ustvarjalnem procesu, spominih na pretekla leta in načrtih za prihodnost.

Kako bi opisali album Tema v nekaj besedah? Na albumu so štiri skladbe – kaj povezuje te komade?

Album Tema je nastajal zadnja štiri leta in je odraz celotne prehojene ali bolje preigrane skupne poti od leta 2005 do danes. Vmes smo veliko časa posvetili improvizaciji, pa tudi veliko delali na sami strukturi pesmi. Vsaka od njih je na tem albumu zgodba zase in težko bi povezali rdečo nit med njimi. Mogoče samo to, da smo se začeli vedno bolj igrati z najrazličnejšimi ritmi, ki vedno bolj odstopajo od klasičnega štiričetrtinskega takta, ki je tako značilen za naše kulturno okolje.  

Kje in kako ste snemali album?

Album smo snemali blizu Kočevja, v BearTracks studiu, ki je v lasti našega someščana Primoža Velikonje. Tam je ustvaril en res odličen plac, kjer ni samo vrhunska oprema, ampak tudi super energija. Album nam je uspelo posneti v dveh dneh. Imamo tak pristop, da vse snemamo skupaj, saj želimo zajeti energijo živega nastopa. Po navadi odigramo tri verzije in izberemo najboljšo. Največkrat se zgodi, da je to kar prva verzija.

Slišal sem, da se z bendom že vsa ta leta redno dobivate vsak torek in vadite. Kako izgleda vaš tipičen torkov večer na vajah?

Ja, nekako so nam postali ti torki, ki včasih ratajo tudi četrtki, lepa prilika, da se družimo tako glasbeno kot tudi na prijateljski ravni. Vedno se začne z improvizacijo. Radi rečemo, da se na ta način ogrejemo. Iz teh improvizaciji tudi dobivamo ideje za nadaljnje ustvarjanje. Potem pa pride na vrsto ustvarjanje pesmi, se pravi ukvarjanje z najmanjšimi podrobnostmi, ki na koncu pripeljejo do nam smiselne celote. Če pa je to obdobje pred kakšnim koncertom, pa je preostanek vaj namenjen preigravanju in uigravanju pesmi, ki jih bomo igrali. Večer pa po pravilu zaključimo še z dolgimi debatami o tem in onem. Radi rešujemo svet pozno v noč.

20 let delovanja je lepa številka! Kako gledate na ta čas – kateri trenutki so vam ostali v spominu? Zanimivo gostovanje, koncert..

Najbolj ti seveda ostanejo v spominu odlični koncerti. Mislim, da prednjači koncert na festivalu Plavajoči grad, kjer smo skupaj s publiko ustvarili eno vrhunsko vzdušje. Radi se odzivamo na to, kar pride iz publike, pa naj si bo to komentar, kakšna provokacija ali pa sama energija vseh zbranih.

Kako je scena v Ajdovščini in Vipavi vplivala na vašo glasbo? Jani in Nejc igrata tudi v Real Life Version…

Vsekakor je težko zaobiti tako močno glasbeno sceno, ki je in še vedno zaznamujejo lokalno okolje. Lokalna punk/HC scena je seveda vplivala na nas. Mogoče še najbolj s tem, da nam je pokazala, da meje res niso pomembne in se jih brez problemov ruši. Iz glasbenega vidika pa bi rad omenil Sergeja Ranđeloviča – Runjoe, ki nas je vedno navdihoval s svojim bendom Elevators.

Kakšni so vaši načrti po izidu albuma – novi koncerti, morebitna turneja? V zadnjih letih ste igrali tudi na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji…

Plani so, da album Tema čim bolj predstavimo čim širši publiki. Dogovorjeni so že nekateri koncerti in nastopi na festivalih v Sloveniji. Potrudili se bomo, da tudi ta album predstavimo v tujini in ponovno obiščemo Srbijo in Madžarsko ter dodamo še kakšno novo državo na naš seznam.

Še vedno imamo res lep spomin na našo, za sedaj, edino turnejo. Odziv in obisk je bil res fenomenalen, glede na to, da ni prej še nihče slišal za nas.

V drugem delu pogovora pa se posvetimo še sami vizualni podobi skupine Mart, ki jo že vrsto let ustvarja ilustratorka Ana Maraž.  Za skupino Mart je  oblikovala vizualno podobo njihovih štirih izdaj. Njeni minimalistični, a izrazni, grafični elementi so postali prepoznaven del njihove identitete.

Ana, kako si pristopila k oblikovanju ovitka za album Tema? Je imel bend že jasne ideje ali so ti dali popolnoma proste roke?

Martovci mi vedno pustijo popolnoma proste roke in za to zaupanje sem jim res hvaležna. Za razliko od prejšnjih lp-jev in plošče sem se tukaj načrtno, kolikor sem se le lahko, želela izogniti vnaprej postavljenim konceptom. Podoba je tako nastajala neposredno ob poslušanju njihove fantastične nove plošče in je moj prvinski odziv nanjo. Res sem uživala!

Ali se ti zdi, da se tvoja oblikovna estetika razvija skupaj z njihovo glasbo?

Težko odgovorim na to vprašanje. Moje doživljanje fantov in njihove glasbe se razvija v smeri, da je njihova glasba vedno bolj samosvoja, igriva, brezmejna in odprta, česar seveda ne gre zamešati s kakršnimkoli poenostavljanjem, ampak je to posledica dvajsetletnega preigravanja, dela, odkrivanja, medsebojnega sprejemanja. Če te glasba spodbuja k vsemu temu, k neki odprtosti in uigranosti, temu morda nezavedno sledim tudi sama. Kot ilustratorka delam predvsem sama in zelo me fascinira kako Martovci gradijo in plastijo svojo glasbo, kako se odzivajo drug na drugega in kako neizprosni so dokler ne ustvarijo nekaj s čimer so vsi zadovoljni. To lastnost zelo cenim in občudujem, saj je žal danes na vseh področjih, ne samo v glasbi, kvantiteta pred kvaliteto zaradi česar smo, po mojem mnenju, vsi na izgubi. 

Ali misliš, da vizualna podoba vpliva na dojemanje glasbe?

Če glasbe ne poznaš in naletiš na vizualno podobo, ki te pritegne in vzbudi zanimanje je to lahko neka prva povezava. Vsekakor pa je tu na prvem mestu glasba in ne bi želela, da jo vizualna podoba kakorkoli povozi. 

* Vse fotografije: Skupina Mart arhiv

Deli Nazaj