Zagotovo ste že slišali za aditive v prehrani. Navedeni so na vsaki embalaži živilskih izdelkov, vendar jih le redko preletimo ali celo preberemo. Hrani se dodajajo z namenom podaljšanja obstojnosti (konzervansi, antioksidanti, kisline..), izboljšanju okusa in vonja (arome, ojačevalci okusa, sladila), izboljšanju videza (barvila), konsistence (stabilizatorji, zgoščevalci, emulgatorji..).

Naravna sveža hrana ne vsebuje aditivov, je pa hitro pokvarljiva in če je ne zaužijemo sveže, kaj hitro spremeni svoje »organoleptične« lastnosti. Dandanes si težko predstavljamo prehranjevanje brez industrijsko-predelanih živil. Naši hladilniki so polni raznih živil, ki so okusni, dobro izgledajo in imajo dolge roke uporabnosti. Tudi kupljena zelenjava in sadje v hladilniku kar dolgo zdržita in včasih se nam kakšen pozabljen radič ali paradižnik prav »zagravža« ob spoznanju kako dolgo je že v hladilniku ne da bi se pokvaril.

Po podatkih  EWG iz ZDA- Environmental Working Group   obstaja  12 »dirty« aditivov, ki jih industrijsko pridelana hrana vsebuje in se jim je bolje izognit: Vseh 12 v EU na srečo ni dovoljenih, lahko pa nekoč bodo  s podpisom tako imenovanega trgovinskega sporazuma med EU in ZDA.

Nitrati in nitriti so pogosto uporabljeni v suhomesnatih kupljenih izdelkih. Ste kdaj pomislili zakaj salame in podobni izdelki ohranijo tako dolgo lepo svežo roza barvo; Nitriti, ki se lahko formirajo iz nitratov, reagirajo z naravno prisotnimi sestavinami beljakovin – amini. Nastanejo nitrozamini, ki so lahko povzročitelji rakavih obolenj.

Antioksidanti BHA in BHT podaljšujejo obstojnost živilskih izdelkov, kot so: žita, moke, maščobe, pivo inp., ker zavirajo oksidacijo maščob in olj. To pa preprečuje kvarjenje, ohranja okus ter znižuje proizvodne stroške izdelkom. Evropska agencija za varnost hrane je ocenila, da v odobrenih koncentracijah ne pomenijo tveganja za človekovo zdravje, čeprav so nekatere študije na živalih pokazale, da povzročajo raka in motijo delovanje hormonov in živčevja.

Arome – so dodane živilom z namenom, da se jim  izboljša okus in vonj. So zelo pogosto uporabljene v živilih kot so: bonboni in sladkarije, alkoholne in brezalkoholne pijače, instant juhe, žitne mešanice za zajtrk, sadni  jogurti, sladoledi, tortelini, njoki, piškoti,  – pravzaprav je težko najti živilo brez dodanih arom. Arome so skrivnostne zmesi, ki se jih  izdeluje iz različnih kemijskih sestavin in so običajno daleč od naravnega izvora, po katerem dišijo ali nosijo ime. Največji del aromatičnih substanc (80 do 90%) predstavljajo ne aromatične komponente - razna topila, kot so etanol, propilenglikol, inp. Njihove max. količine v izdelku so omejene glede na zakonodajo, vendar žal ne vemo koliko »topil« smo dnevno skupno zaužili skozi različne lepo dišeče in okusne izdelke.  Ker se ne ve kaj vse aromatične substance vsebujejo, lahko včasih povzročajo problem ljudem z netipičnimi alergijami ali zdravstvenimi problemi. Povsem naravne arome se redko uporabljajo, ker so dražje pa tudi manj intenzivne. Arome so lahko proizvedene tudi iz GSO.

Ojačevalci okusa Ojačevalci okusa prispevajo, da ima živilo boljši ali izrazitejši okus. Najbolj pogosto se uporablja mononatrijev glutamat, ki ga proizvajalci dodajajo predvsem juham v vrečkah, mesninam, pripravljenim jedem in začimbnim mešanicam. Je znan alergen, na katerega preobčutljivo reagira vse več ljudi (kitajski sindrom), otroci do treh let pa ga ne smejo uživati. Čeprav ga je Evropska agencija za varnost hrane označila za varnega ob upoštevanju zakonsko predpisanih količin, ga znanstvene študije povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, migrenami, srbečico kože in alergijskimi reakcijami, slabostjo, povišanim krvnim pritiskom, alergijskimi reakcijami, poslabšanjem simptomov astme, motnjami delovanja hormonskega sistema, celo avtizmom in Alzheimerjevo boleznijo.

Umetna barvila Umetna barvila so živilom dodana z namenom da postanejo privlačnejša in nimajo prav nobene hranilne vrednosti. Nekatere študije dokazujejo vpliv umetnih barvil v kombinaciji z konzervansom Na benzoatom s hiperaktivnostjo (Bateman 2004; McCann 2007). Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da imajo nekatere mešanice umetnih barvil majhen in signitativen vpliv na aktivnost in koncentracijo otrok. Prav tako nekatere študije dokazujejo vpliv karamelnega barvila, ki je lahko kontaminiran s furani na pojav rakavih obolenj.

Kaj lahko storimo: Preberimo tekste na izdelkih in se poskušajmo izogibati izdelkom, ki vsebujejo raznovrstne aditive, vsaj v določeni meri, obenem bomo zmanjšali tudi vnos tistih izdelkov (suhomesnatih), za katere je WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) konec lanskega leta podala opozorilo na zmanjšan vnos. Posebno za otroke izbirajmo zdravo hrano, čim manj predelano, aromatizirano oz. z dodanimi čim manj aditivi.

* Foto: LetUs EatOut

Deli Nazaj