Magdalina Mihajlovska, predsednica Študentskega sveta Univerze v Novi Gorici, nam je zaupala, da se študentje vsako leto sprašujejo, zakaj v Ajdovščini ni gostinskih ponudnikov, ki bi sprejemali bone za študentsko prehrano. »Najbližje mesto za prehranjevanje z boni je Nova Gorica, a ob nedavni rasti cen se vožnja do tja ne zdi najboljša rešitev za nikogar, sploh če upoštevamo, da vožnja z avtobusom traja tudi 40 minut v eno smer,« je dejala.

Njenemu mnenju se je pridružila študentka Karin Likar iz Ajdovščine, ki prav tako opozarja na problematiko onemogočenega prehranjevanja s študentskimi boni v restavracijah. »Cenovno so nam bolj ugodne trgovine, pekarne in druga hitra hrana,« je omenila.

Obsežno število študentov je izpostavil tudi predsednik Kluba ajdovskih študentov (KAŠ) Sergej Praček. »V občini Ajdovščina in Vipava imamo skupaj okoli tisoč študentov, poleg tega pa jih je tudi veliko od drugod, ki študirajo na lokalnih fakultetah,« je opozoril in zagotovil, da so študentski boni pereča tema, s katero se KAŠ redno ukvarja. »Vsi gostinci so več kot dobrodošli pri vključitvi v sistem študentske prehrane. Vedno smo skušali pomagati vsem zainteresiranim za vključitev in to bomo delali še naprej.«

Univerza Nova Gorica potrjuje, da je odsotnost možnosti prehranjevanja s študentskimi boni velika težava, saj so redne cene obrokov v restavracijah za večino študentov previsoke, če si želijo naročiti topel in zdrav obrok. Še posebej pa želi izpostaviti dejstvo, da je bil sistem bonov za študentsko prehrano v Sloveniji uveden z razlogom, da se študentski populaciji zagotovi ne le cenovno ugodne, ampak predvsem zdrave obroke, ki si jih številni ne bi mogli privoščiti vsakodnevno.

Težava v izpolnjevanju pogojev

Slaščičarna Ajdovščina je ena izmed gostinstev, ki je ajdovskim študentom še pred leti omogočala uporabo študentskih bonov. Gorazd Berce, vodja Slaščičarne Ajdovščina, je pojasnil, da je razlog za preklic uporabe v pogojih, ki jih gostinstvo ni uspelo izpopolniti. »Kriteriji za doseganje možnosti nudenja prehrane na bone so se iz leta v leto zaostrovali in izredno višali. Na koncu smo izpadli iz sistema, ker študentom nismo ponudili ribjega obroka z ribjim filejem ali mesom, saj se tuna ni štela za ribjo jed. Pri ponovni prijavi pa sploh nisi prišel v ožji izbor, če nisi ponujal solatnega bara,« je razložil Berce. Dodal je še, da Slaščičarna Ajdovščina vsako leto poskuša s prijavo, vendar nikoli ne uspe doseči standarda, ki ga razpisna dokumentacija zahteva.

Na Univerzi v Novi Gorici so prav tako izpostavili, da bi se ponudniki iz Ajdovščine oziroma iz Vipavske doline večkrat odločili za nudenje obrokov na študentske bone, če bi bilo manj dela s pripravo dokumentacije, povezane z vključitvijo v sistem študentske prehrane. »Lokalni gostinci nam večkrat omenijo rigidne kriterije, saj jih mnogi manjši lokali, ki sicer nudijo dovolj kakovostne obroke, ne izpolnjujejo,« so nam zaupali.

Berce je dodal, da v Ajdovščini najbrž ni lokala, ki bi izpolnjeval pogoje nudenja bonov. »Jedilnike je treba prilagoditi, biti morajo sestavljeni po predpisih, upoštevati je treba čas nudenja obrokov in znižati njihovo ceno, zagotoviti izbor solat, juh, sadja …« je naštel in pripomnil, da žal ne vidi nobenega gostinca v Ajdovščini, ki bi se spustil v omogočanje študentske prehrane.

Želje študentov in nizko število prometa

Večina študentov iz okolice Ajdovščine si želi, da bi jim bila omogočena uporaba študentskih bonov v domačem kraju, so pa izpostavili tudi razloge, zakaj to ne bi bila dobra ideja. Študentka Maruša Furlan je priznala, da ni prepričana, če bi pogosto uporabljala bone. »V vsakem primeru ne bi bilo slabo, če bi nam bili boni omogočeni. Nisem pa prepričana, če bi jih velikokrat uporabljala, ker sem večino časa v Ljubljani. Kadar pridem domov za vikend, si le redkokdaj privoščim obrok v ajdovskih gostinstvih,« je povedala študentka.

Gorazd Berce je razkril, da so v Slaščičarni Ajdovščina le dober odstotek prometa ustvarili z boni za študentsko prehrano. »Študentje so večino bonov izkoristili v Ljubljani, kjer so bili čez teden nastanjeni,« nam je zaupal.

Predsednica Študentskega sveta Univerze v Novi Gorici pa trdi, da po nekaterih vprašalnikih in pogovorih, ki so bili opravljeni med študenti, rezultati kažejo, da bi vsi obiskovali restavracije ali pekarne, ki bi imele sistem študentskih bonov, saj je na ta način prehranjevanje cenovno ugodnejše, študentje pa na ta način prihranijo tudi čas. »Študentje se že zdaj zunaj prehranjujejo od trikrat do petkrat tedensko, zato sem prepričana, da bi z vključitvijo gostinskih obratov v sistem študentskih bonov to možnost izkoristili v enakem obsegu, morda še bolj.«

Univerza v Novi Gorici prav tako meni, da bi več študentov koristilo gostinske usluge v Ajdovščini in njeni okolici, če bi, še posebej v kakšni restavraciji v centru mesta, imeli možnost koriščenja bonov za študentsko prehrano. »Čeprav je študentska populacija, ki bi v Vipavski dolini koristila bone, veliko manjša kot v večjih slovenskih krajih, bi kljub temu dotična restavracija s ponudbo študentskih obrokov verjetno pridobila kar nekaj novih strank,« je za konec izrazila univerza.

Deli Nazaj