Reading Education Assistance Dogs je licenčni program, registriran pri Intermountain Therapy Animals v Združenih državah Amerike. Kot svojevrsten program pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Pes v programu R.E.A.D.® je izšolan terapevtski pes, ki skupaj s svojim vodnikom obiskuje šole, knjižnice in ostale ustanove kot poslušalec otrok, ki mu berejo. Vodnik psa pa je usposobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa spodbuja in usmerja bralčevo aktivnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega besedila. »Ponosen sem, da naša knjižnica odlično izvaja ugleden terapevtski program Beremo s tačkami. Program je pri nas vzbudil simpatije že kot predlog, da ga vpeljemo med dejavnosti. Skupaj z novogoriškimi članicami društva ga izvajamo že od pomladi 2016,« pove direktor Artur Lipovž. S knjižničarko Martino Zalar, ki vestno koordinira program, sta zaslužna, da knjižnica že leta »diha« s tem projektom.

Branje brez pasje družbe je dolgočasno

Program je od marca 2016, ko so v Ajdovščini zagnali njegovo kolesje, že utečen in prinaša mladim bralcem ter njihovim staršem kopico zadovoljstva. Do sedaj je v njem sodelovalo že 11 terapevtskih parov, ki so skupno opravili 363 prostovoljskih ur. V program je vključenih 277 otrok. Med drugim so izvajali tudi ure pravljic v angleščini, ko je otrokom pri branju prisluhnil pes Bamm Bamm. Mlada bralka Ana Klara pravi: »Kužku rada berem, ker me to veseli in kužki lepo poslušajo. Branje živalim mi je všeč, božanje kužka med branjem me sprošča.« David pa kužku rad bere, ker so mu kužki všeč in rad bere z njimi, drugače je dolgočasno. »Ob kužku sem vesel, rad imam njegovo družbo med branjem.«

»Pri mladih uporabnikih knjižnice opažamo, da imajo veliko težav z branjem. Izbirajo lažje berljivo gradivo z velikimi črkami, kratkimi vrsticami in veliko slikovnega gradiva. Knjižnico na naše veselje obiskuje tudi otroci, ki imajo disleksijo, in učenci iz CIRIUS Vipava. Tega smo zelo veseli, saj se zavedamo, da jim predstavlja branje velik napor. Pri izbiranju gradiva zanje se še posebej potrudimo,« pojasni Martina, ki skrbi za zbiranje prijav, dogovarjanje ter obveščanje staršev otrok o terminih. »Z vsakim staršem se ob prijavi otroka v program pogovorim o osnovnih težavah (disleksija, strah pred nastopanjem …) in znanju branja. Nato pripravim njegovi starosti, težavam in željam primerno gradivo za branje, ki ga vodnik terapevtskega pas dvigne pri izposojevalnem pultu.«

Ker se program R.E.A.D. izvaja individualno (vsak otrok psu bere 30 minut) in so vanj vključeni otroci, ki imajo težave z branjem, so jim namenili posebej za to preurejen prostor. Za knjižnico v Ajdovščini so kupili tudi dve vreči za sedenje. »Starši so nam povedali, da so njihovi otroci že pred dogovorjenim terminom vadili branje, da bodo lahko kužku lepše brali. Tudi dislektiki, ki pred začetkom niso bili preveč navdušeni, so radi prihajali,« se spominja Martina.

»Kužku berem, ker je moj prijatelj in me posluša,« je navdušena Stela Podgornik, njena mama Tina pa jo pravi: »Hči se zelo rada udeleži branja s kužkom, ker ji to predstavlja sprostitev in ker jo kužek posluša ter ji dovoljuje branje v njenem slogu in ritmu.«

Z lahkoto premagujejo bralne zagate

»Če pomagamo otrokom, pomagamo staršem, pa tudi učiteljem, ki želijo, da so učenci uspešni. Otroci, ki obiskujejo program, postanejo tudi večji uporabniki knjižnice, začnejo samostojno posegati po knjigah. In knjiga odpira svet na veliko bolj varen način kot internet, branje krepi um in gradi empatijo pri mladih. Knjižnica s tem krepi ugled tudi tako, da vstopa v domove svojih uporabnikov kot ustanova, ki na praktičen način prispeva k uspehu otrok na območju, na katerem izvaja javno knjižničarsko službo,« še poudarja direktor.

»Sem mama fanta, ki obiskuje 6. razred ajdovske osnovne šole. V šoli so sina napotili k branju s kužkom. Zelo sem šoli hvaležna, saj je sinu ta izkušnja spremenila življenje na bolje. Ko se bliža dan srečanja s kužkom, smo v težkem pričakovanju. Rada bi se tudi zahvalila vsem v programu, saj so minutke z njimi čudovite. Hvala vam iz srca za priložnost,« pove zadovoljna mama.

»Pes maha z repkom, pazljivo posluša, ob ritmičnem branju celo malo zaspi ali pa budno pogleda v knjigo, kjer se je otroku zataknilo. Te reakcije sprožijo veselje, smeh, nežnost do psa in otrok enostavno pozabi, da je pravzaprav prišel na branje, ki mu predstavlja težavo. V otrokov spomin se vtisne prijeten dogodek, toplina prisotnosti živali, želi si nadaljnjih stikov in z večjo lahkoto premaguje bralne zagate. Tako branje ostane v otrokovem zavedanju kot nekaj, kar sploh ni strašno in mnogi od njih postanejo pravi knjižni molji,« oriše Dušanka Prelc Premate, predsednica društva.

Motivacija v obliki kosmate duše

Vodja novogoriške podružnice društva Damijana Bitežnik s psičko Alfo prinaša iz ajdovske knjižnice številne spomine: »Bralne urice z Alfo vedno pričarajo pravljične trenutke. Otroci so zelo veseli, Alfa pa željna njihovega božanja, branja, pristne ljubezni. Alfina prijaznost, mehkoba in uživanje v delu sta velik motivator, tako da je prav vsaka ura zelo učinkovita. Ob njej vidno lažje berejo in to vedno z nasmeškom na obrazu. Alfa je s svojo kosmato dušo za otroke dodatna motivacija, saj so zanjo pripravljeni narediti veliko več kot za še tako odličnega učitelja.«

Psički Varvi in Luna sta enkrat na teden izvajali READ program v knjižnici v Vipavi. Skupno sta kar osem let mlade bralce pozorno poslušali pri branju. »Z izvajanjem tega programa v vipavski  knjižnici je začela moja prva terapevtska psička Varvi (Lunina mama), ki je pustila veliko lepih sledi v srcih mladih bralcev. Prepričana sem, da je Luni bila ura branja v vipavski knjižnici najlepša zaposlitev. Že na vratih naju je sprejela vedno nasmejana knjižničarka Martina. Ona ureja vso dokumentacijo in pripravi knjige za branje. V nadaljevanju ure pa je bila Lunina sreča popolna, saj so jo otroci peljali do sobice za branje, ji povedali, kako je bilo v šoli, ob branju knjige so jo božali, včasih tudi počesali (saj veste, v Vipavi piha burja in Luna ne sme biti skuštrana), vedno so ji dali tudi kakšen priboljšek. Ko pa je pokazala trikec, je bilo priboljškov več. Če bi Luna znala govoriti, bi povedala, da je v Lavričevi knjižnici Vipava najlepše in da je Martina najboljša knjižničarka. Z Luno se zahvaljujeva otrokom, staršem in seveda knjižničarki Martini. Energija in vzdušje v knjižnici sta ta prava za pozitivne izkušnje mladih bralcev. Vesela sem, da smo vse tri (Varvi, Luna in jaz) lahko ustvarjale lepe zgodbe in bile del njih,« navdušenja ne skriva Cvetka Gorjan, vodnica terapevtskih psičk z najdaljšim stažem na Goriškem.

Izjemno sodelovanje s terapevtskimi pari so prepoznali tudi v Društvu Tačke pomagačke, ki je knjižnico predlagalo fundaciji Thoolen Foundation Vaduz s sedežem v Švici kot primerno kandidatko za donacijo, ki jih sicer podeljuje navedena ustanova predvsem za izboljšanje pogojev za delo za otroke in za posebne skupine. »S predlogom (nakup zvočno izolirane premične predelne stene, z dokončanjem indukcijske (zvočne) zanke za slabo slišeče na mladinskem in oddelku za odrasle, sedežne vreče in blazine za Tačke) smo uspeli in pridobili donacijo v višini skoraj 20.000 evrov. Dobro delo naših Tačk je tako dobilo tudi nepričakovan in izjemen odziv,« razloži direktor.

»Starši in širša javnost (tudi občina) so s projektom zelo zadovoljni, dobimo veliko pohval, ki jih prenesemo terapevtskim parom in obratno. Mene pa veseli predvsem to, da otroci odhajajo domov veseli in da knjižnico redno obiskujejo. Tudi staršem se odvali manjši kamenček od srca, ko skupaj najdemo pot do motivacije za branje. Največji uspeh pa je, da dislektiki postanejo naši redni obiskovalci in si izposojajo knjige,« sklene direktor in doda, da so terapevtski pari med zaposlenimi prepoznani kot del njihove ekipe. »Naše Tačke so že dolgo del Lavričeve knjižnice. Želim si, da je tako še naprej.«

Martina pa se spomni še prigode: »Ko smo se predstavljali na stojnici v Ajdovščini, je k nam pristopila učiteljica razrednega pouka in nam zaupala, da se v šoli učenci pogovarjajo: 'Ma vejš, Bamm Bamm prou vej, k se zmuotš'.«

* Fotografije: Društvo Tačke pomagačke   

Deli Nazaj