Modna industrija je danes eden največjih onesnaževalcev planeta. Samo v Sloveniji letno zavržemo 17.000 ton tekstila, na svetovni ravni pa kar 93 milijonov ton. In četudi se modne znamke v duhu zelenega zavajanja (t. i. green washinga) sklicujejo na recikliranje: recikliramo zgolj 1 % vseh zavrženih oblačil.
»Poleg tega je tu še celoten postopek – od pridelave surovin, prek proizvodnje in transporta, do našega vsakdanjega nošenja in končnega zavržka – vsak korak ima svojo okolijsko ceno. Ta je pogosto nevidna,« opozarja vodja projekta dr. Meta Furlan iz Večgeneracijskega centra Goriške, »a zelo otipljiva za ekosisteme, vodo, zrak in zdravje ljudi.« Pri vsem skupaj pa vendarle ne smemo pozabiti tudi na dobro plat mode, še dodaja. V luči obojega je modna revija »Od omare do modne piste« ni klasična predstavitev trendov, temveč družbeno odgovoren in ustvarjalen projekt, kjer so udeleženci različnih starosti in iz različnih okolij v sodelovanju z modno oblikovalko Majo Ferme ustvarjali povsem svoje modne kreacije iz že obstoječih oblačil svojih staršev, babic in dedkov. Nekateri kosi med njimi nosijo s seboj prav posebno zgodbo, identiteto.

100-LETNI PLAŠČ Z ZGODBO

»V času naših babic in dedkov ni bilo hitre mode,« razlaga gostja modna oblikovalka Maja Ferme. »Kupovalo se je manj, kosi pa so bili bolj kakovostni. Moja babica je imela en sam plašč celo življenje in sama imam še danes nekaj njenih lepih kosov, pa bo od njene mladosti že skoraj 100 let.« Plašč je Fermetovo spremljal tudi na modni reviji v Ajdovščini in tako kot še številni drugi kosi, ki so jih »manekeni za en dan predstavili«, dokazal, da obstaja tudi moda, ki je brezčasna. In ker ti kosi prehajajo iz roda v rod s sabo nosijo tudi spomine, zgodbe in energijo. So trajni, trajnostni in neprecenljivi. Zgodbe o njih bodo v sklopu projekta zbrali tudi v brošuri Zapišimo spomine, ki nastaja v sklopu Zavoda Dobra pot.

»Pomembno je, da začnemo delovati takoj in spreminjati svoje navade, kar je mogoče doseči z dodatnim znanjem preko izobraževanj in s projekti kot je ta,« je svojo odločitev za sodelovanje poudarila Fermetova.
»A izobraževanja in projekti vendarle niso dovolj,« nadaljuje. Pomembno je, da tako ustvarjalci kot potrošniki sledimo poreklu. Kot pri hrani je tudi pri oblekah pomembno, da izbiramo visokokakovostna oblačila, zasnovana in proizvedena v Sloveniji. Pomembno je, da se vprašamo, v kakšnih pogojih so nastajala in ali je bila delovna sila pošteno plačana. Pri snovanju in produkciji svojih oblačil se tudi Fermetova vselej osredotoča »na transparentnost, zdravje uporabnikov in inovativnost, obenem pa pri večini kolekcije uporablja certificiran 100 % naraven organski bombaž,« zagotavlja. »Kupovati manj in bolj kakovostno mora biti prisotno na vseh nivojih našega življenja,« povzame Fermetova in nas še enkrat spomni, kako preprosti so nauki naših prednikov. 

MOČ MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA

Medgeneracijska solidarnost je pomembna oblika trajnostnega vlaganja v skupnost. »Z modno revijo želimo poudariti pomembnost socialnega vključevanja, medgeneracijskega povezovanja in delovanja za trajnostni razvoj skupnosti in za višjo kakovost življenja v skupnosti,« pravi direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja. »Prav zato z našimi programi in dejavnostmi posameznikom omogočamo, da se aktivno vključijo v družbo, kar pozitivno vpliva na njihov osebni razvoj in prispeva k napredku lokalne skupnosti.«

Ob dnevu medgeneracijske solidarnosti, ki jo sicer praznujemo 29. aprila, o pozitivnih učinkih medgeneracijskega sodelovanja opozarja vse več psihologov in delodajalcev. Zadnje raziskave ameriških znanstvenikov kažejo, da je vključenost starih staršev v otroštvu pozitivno povezana s čustvenim razvojem, empatijo, kognitivnim delovanjem in socialno prilagoditvijo v zgodnji odrasli dobi. Poleg tega se življenjska doba podaljšuje, staranje dandanes ni več sinonim za nemoč. Sodelovanje med generacijami je tudi v podjetništvu prepoznano kot priložnost za rast in razvoj novih načinov dela.

* Vir: Ljudska univerza Ajdovščina   

* Vse fotografije: Jasmina Putnik  

Deli Nazaj