Prevare obstajajo odkar človek pomni. Nepazljivi in lahkoverni posamezniki so pogosto  tarče premetenih in brezvestnih sleparjev. Ker pa se človeštvo šprica z žegnano vodo napredka in osveščenosti, se tudi prevaranti spretno zakrivajo v ovoje kvazi ekonomije. Včasih si pač prodajal odpustke in ljudje so zaupljivo plačali. Danes se vsi družno smejimo takšnim prastarim lahkovernostim, za ovinkom pa nas nateguje mrežni marketing.

Zadnje čase veliko razmišljam o tem, saj se mi zdi, da še komaj držim glavo nad vodo oceana piramidnih in takoimenovanih ponzi shem. Vse naokoli se pojavljajo razne bolj ali manj nelegalne oblike odiranja dobrega malega človeka, pod katerimi je podlegel že marsikateri moj znanec ali celo prijatelj. Spretno krmarjenje in previdnost sta postali pomembni vrlini posameznika, če želi preživeti v tem od boga pozabljenem svetu životarjenja.

Zadeva se je populariuzirala že precej nazaj, natančneje nekje v začetku dvajsetega stoletja. Takrat je gospod Ponzi, ki je, za razliko od večine prebivalstva, kar dobro obvladal matematiko, naštudiral idealen nateg, s katerim je zaslužil bajno bogastvo, takrat ocenjeno na 20 milijonov dolarjev. In izgubil vse prijatelje. Temu zgledu so seveda sledili številni, katerim je denar pomembnejši od dostojanstva in sočloveka.

Piramidne in ponzi sheme temeljijo na obljubah o bajnem zaslužku, brez trženja nekega dejanskega produkta, saj se napajajo na vložkih upanja polnih novih članov. Oseba na vrhu piramide dejansko zasluži te neverjetne vsote, med tem, ko načeloma vsi pod njo svoj denar izgubijo. Kdor prvi pride (in pravočasno pobaše izkupiček ter izgine) prvi melje. Neuspeh takšnih shem si z lahkoto razložimo že s preprosto risbo piramide, ki v vsakem nadstropju eksponentno narašča. Če povzamemo dejstvo, da je vsak član primoran pripeljati recimo 10 novih članov, smo že v šestem kolenu piramidalne sheme na številu, ki zaobjema polovično populacijo naše ljube naivne Slovenije. V devetem, je število ljudi vključenih v piramido večje od prebivalstva ZDA, v desetem, pa večje od celotne svetovne populacije. Zatorej je normalno, da je piramido nemogoče vzdrževati in se ta slej ko prej sesede. Temelji zgolj na finančnem vložku, ki ga prinašajo na novo včlanjeni lahkoverneži, teh pa kar naenkrat zmanjka. Vsa nadstropja nato ostanejo brez svojih prihrankov in s še bolj prazno skledo, kot je ta sicer že bila.

Ker pa je ta računica dokaj preprosta in jo z lahkoto zapopade tudi ceneno pobarvana blondinka, kot sem sama, so morali kolovodje takšnih prevar postati bolj premeteni. Zadevo so zavijali v najrazličnejše celofane in pripravili kar nekaj derivatov, ki jih lažje prodajajo na bolj osveščenem trgu. Kot prvo so nas skušali zmesti tako, da so celotno kriminalno združbo gladko preimenovali z besedno zvezo, za katero še niste slišali. Vsi vemo, da se moramo obrniti in zbežati, ko slišimo poimenovanje piramidni sistem. Kaj pa mrežni marketing? Multi-Level Marketing? Aha? Zveni dokaj…kredibilno, kajne? Potem so kot zadnjo klofuto človeštvu vključili še faktor prodaje, ki naj bi bil vir financiranja mrežnega marketinga. Torej, če nekaj prodajamo, že ne moremo biti piramidna shema, kajne? Napaka! Pogosto predmet prodaje le služi kot krinka. Kot produkt lahko uporabijo praktično karkoli: od prehranskih dopolnil, do čistil, krem in litoželeznega posodja.

Najbolj fascinantne pa se mi zdijo sheme, ki prodajajo svoje delnice, drage kovine ali fiktivne kriptovalute. Zveni kot žlobudranje? Seveda! Zato ker je ravno žlobudranje najlažje prodati. Prevara temelji na tem, da navaden laični zemljan, kljub svojemu zmotnemu prepričanju, nima pojma o borzi, delnicah, kaj šele o neki virtualni valuti. Idealna platforma, na kateri svojo umetnost gradi slepar, je neznanje in nepoznavanje terminologije ter področja v katerega se spušča žrtev. Vse vam bodo seveda razložili in objasnili oni sami. Najbrž vam bodo tudi večkrat povedali, naj nikar ne raziskujete zadeve na internetu, saj so vam na voljo za vsa vaša vprašanja. V resnici pa nočejo, da se izobrazite in jih s tem razkrinkate.

Nekaj let nazaj je Slovenija završala v velikem mehiškem valu, ki ga je povzročilo neko določeno gibanje mrežnega marketinga. Eden izmed vodilnih prevarantov je bil tudi mladi nadobudni Slovenec v svojih zgodnjih dvajsetih letih. Skupaj z nekaj pajdaši iz tujine, je prinesel okrog velik del vzhodne Evrope. Vse, kar je bilo potrebno za njihov uspeh, je bila dobro zgrajena in grafično dovršena spletna stran, ki je podpirala nekakšno socialno omrežje, za katerega so trdili, da bo postalo v roku nekaj let bolj popularno kot Facebook. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi, pod pretvezo namišljene uspešnosti omrežja, svojim članom prodajali fiktivnih, neobstoječih delnic podjetja, ki ni kotiralo na nikakršni borzi. Šli so celo tako daleč, da so na svojih internih straneh, dostopnih samo članom, prikazovali namišljeno rast in jih s tem prepričevali v nove in nove vložke. Po nekaj letih praznih obljub o vključitvi na večjo borzo (uspela jim je namreč vključitev na ciprsko borzo, kjer je delnica dosegala zanemarljivo vrednost), se je zadeva počasi umirila, še posebej po tem, ko je mladi Slovenec pobasal šila in kopita in ustvaril novo podjetje multi-level marketinga, za seboj pa pustil pogorišče razočaranih in obubožanih sledilcev.

Na tej točki se vedno znova vprašam kaj ljudi prepriča v takšno kontraproduktivno delovanje, kot je vlaganje prihrankov v visoko tvegane nepreverjene naložbe, ter novačenje družinskih članov in prijateljev v ta isti šmorn. Odgovor, ki se mi ponuja kot na dlani, je primerjava takšnih oblik zaslužkarstva z verskim kultom. Faktorji, ki morajo biti izpolnjeni za uspešnost in grajenje kulta, so alternativna ideologija, pogosto dojemana kot prinašalka novega, boljšega življenjskega sloga, dovoljšne število predanih sledilcev, ki so pripravljeni zavreči svoje prejšnje življenje in ga podrediti pravilom novega, ter najpomembnejše – karizmatični voditelj, čigar sistem verovanja leti nepreverjen, pod radarjem dominantne družbe. Zveni znano? Načeloma mrežnemu marketingu v večini nasedajo posamezniki, ki se borijo s svojim finančnim stanjem in iščejo hitre rešitve. Maratonski seminarji, organizirani s strani karizmatičnih sleparjev, ki se pripeljejo v najnovejšem BMW-ju in se na odru šopirijo v Dolce&Gabbana oblekah z zapestji, vklenjenimi v zlati Rolex, hitro delujejo kot instant obljuba o boljšem življenju. Udeležencem pričarajo občutek upanja in nekakšne povezanosti v skupnost, s čemer nagovarjajo naše najgloblje želje in zagotavljajo alternativo dominantni kulturi, ki nas je že ničkolikokrat poprej razočarala. Mogočna izkušnja takšnih dogodkov v človeku povzroči, da svet vidi drugače, saj ga voditelji prepričajo, da je več, kot to, za kar ga percepira ustaljeni sistem.

Za konec naj dodam le to: če se vse skupaj sliši, kot nekaj, kar je predobro, da bi bilo resnično, ponavadi tudi ni. Zatorej, obrni se in zbeži proč, kar zmorejo podplati.

Deli Nazaj