Vsak dan se ukvarjamo s podobnimi vprašanji: kaj moram danes narediti, koga moram poklicati, kaj se dogaja, kaj bodo počeli otroci, po kaj moram v trgovino, kaj bom delal v prostem času, vmes moram še kaj pojesti in če si na srečo »housewife«, boš tekom dneva tuhtala kaj skuhati, da bo dobro, da bo zdravo, da bo čim prej pripravljeno ter bodo tvoji bližnji zadovoljni.

Večkrat se žal obnašamo, kot da je naše telo smetnjak, ko polnimo naše fiziološke potrebe po hrani z raznoraznimi »fast foodi« in »prehranskimi umotvori« s trgovskih polic, ob tem pa se ne zavedamo, da je dobra hrana predvsem dobra naložba za naše zdravje in zdravje tistih, ki jih imamo najraje.

Nas kdaj zanima od kje prihaja vsa jedača in pijača, ki jo dnevno pojemo in popijemo? Nam je res vseeno ali je voda s katero se tekom dneva odžejamo iz čisto drugega konca Slovenije ali celo Evrope, ali pa pijemo vodo iz enega najboljših virov v Sloveniji, le iz pipe  si jo moramo natočiti.

Veselo grizljamo razno razne oreščke, suho sadje in prigrizke, pa čeprav so iz Turčije, Indije, Brazilije oz. Bog ve od kod  – pa imamo pred nosom toliko domačih dobrot: od orehov in raznega suhega in svežega sadja do jagodičevja in podobnih zadev. Raje sledimo »strokovnjakom« za super živila in dodatke, ki naj bi nas naredili fit in »oh in sploh« privlačne na zunaj in navznoter, pa čez čas žal ugotovimo, da imamo prav tako malo energije, prebave, mišic in gladke kože kot prej, le ob kakšen dodaten evro smo.

Radi se pustimo prepričati, da je ta teden francoski, pa prejšnji azijski in se trudimo jesti malce po francosko, potem po tajsko, a nismo ne v Provansi in ne na Tajskem (na srečo). Seveda  so  sanje dovoljene in priporočljive, ampak o Parizu lahko sanjamo tudi ob domačih paradižnikih, domačem siru ter ob kozarcu rdečega iz Vipavske doline.

Slastno grizljamo razne dobrote, pa niti ne vemo iz česa so, edina prednost je, da so močno okusne (začinjene in aromatizirane), kar nam poveča tek pa tudi trebušni obseg.

Sestavine v izdelku so lahko iz celega sveta! Si predstavljate kako zahtevna je logistika nabave vseh sestavin za proizvodnjo enega samega sestavljenega proizvoda; npr.:sladkor iz ZDA, rastlinsko olje iz Tajske, arome iz Francije, sadje iz Afrike ali južne Amerike, aditivi iz Kitajske in ZDA. Moramo si priznati, da če jemo meso iz Hrvaške, je to hrana, ki pravzaprav ne prihaja od daleč.

Res ni potrebno, da izgubljamo čas z iskanjem hrane, ki bi bila v vseh pogledih OK, privoščimo si hrano, ki jo imamo blizu in se ne prevaža tedne in tedne  okrog, da priroma v domačo trgovino. Niso pomembni le »ogljični in podobni«odtisi« ampak predvsem to, da je hrana živa stvar in da s predelavo, potjo in starostjo izgublja na svoji vitalnosti in hranilni vrednosti.

Ali  nas kdaj  zanima, kaj vse piše na embalaži proizvodov? Običajno nam najprej  pade v oči »slikca« in apetit se nam že poveča. Da bi brali tekste, ki so tako drobni in dolgočasni je verjetno težko. Pa saj tudi ne bi vsega razumeli – mogoče pogledamo delež maščob in »cukrov« ter tisti bolj »fit« zagotovo preštejejo grame beljakovin in kalorij ter nabor sestavin.

Mogoče bi iz spoštovanja do proizvajalcev živil in prehranskih strokovnjakov včasih le kaj prebrali na zadnji strani embalaže, mogoče vsaj oznako za količino izdelka. Zadnje čase opažam, da za isto ceno dobim manjšo količino izdelka v enaki embalaži. Sicer je včasih to tudi pozitivna lastnost, manjša količina - manj kalorij.

Če bomo dobro informirani o zdravi prehrani pri tako veliki ponudbi in izbiri živil, izberimo raje tisto, kar nam je blizu in ne prepotuje pol sveta, je dobro poznano in ne vsebuje neskončno veliko sestavin, je sveže in je čim manj predelano.

Misli globalno in prehranjuj se lokalno!

Katja Jež

Specialistka na temo Zdrave prehrane

Deli Nazaj