Na živce mi gre, da vsak teden prebiram, kateri minister, svetovalec, nekdanji šef tega in tega ali sedanji direktor tistega in tistega nas je olupil. Na živce mi gre, da gre stotisoče, milijone evrov na smrdljive naslove, v davčne oaze, podjetja teh istih smradov v drugih državah. Na živce mi gre, da uboga raja stiska in pritiska na svoje pametne telefone, da bi pomagala še bolj ubogi raji, zato, ker se država s svojo vzvišeno in ošabno držo pretvarja, da ta ne obstaja.

Rešitve za ljudi, ki bodo, ker niso mogli plačati obnove fasade bloka, na stara leta izgubili težko odplačano stanovanje, iščemo mi. Pošiljamo razne BOTER5 pa POMAGAJMO5 esemese na telefonske številke mobilnih operaterjev, ki nas prav tako lupijo.

Kot da znamo o manj srečnih od sebe razmišljati samo še tisti, ki imamo le za odtenek več sreče. Zadnjič sem poslušala zgodbo mlade mame, ki je imela tri tedne pred plačo v denarnici še sto evrov. Sto evrov deljeno z enaindvajset je 4,76 evra na dan. Vam je to jasno, gospodje v kravatah?

Ministrstvo za kmetijstvo je v prvi polovici leta porabilo več kot 50.000 evrov za reprezentanco, čeprav so imeli za celo leto načrtovanih nekaj manj kot 40.000 evrov. Ministrstvo za kulturo pa v prvem polletju - kljub predvidenim osmim tisočakom za vse leto - skoraj 18.000. Gospod Pahor je za te storitve v pol leta zapravil 100.000 evrov, ministrstvo za obrambo pa skoraj 135.000 evrov. Slabo mi postane.

Nihče več ne verjame nikomur, saj lahko čisto vsak, ki ga dobijo pri goljufiji, kraji, koruptivnem dejanju, s prstom pokaže na »politične razloge« in se mirno sprehodi do naslednjega dobro plačanega položaja. Čisto vsak, ki mu ni všeč, da njegova moška soseda spita v isti postelji in vzgajata otroka, lahko o tem odloča, kot da je to res njegova stvar. Demokracija, japajade.

Režijo se nam naravnost v obraz, mi jih pa še kar gledamo.

Prašiči na prašiče je naslov odličnega komada trnovskega nindže, raperja Klemna Klemna. Zavrtite si ga kdaj, gospodje v kravatah. Če slučajno ne znate uporabljati youtuba, naj vam poklonim odlomek: »Lejte, vsi vidte, dobr nam ne gre, ker požrešni prašiči nam kradejo vse. Hinavsko poskrbet sam za svojo rit, pa tud če ostali ljudje ne bojo mel vode za pit. Pa kva je to, kera človeška vrlina, da pokradeš svoj folk, se userješ nanjga k svina. Ne razumem več te družbe, šli smo v rit, mislim, da bo treba neki velzga spremenit.«

Lahko se, seveda, nespoštovani gospodje v kravatah, pretvarjate, da nas ne slišite. Lahko se celo vi odločite odpovedati naročnino na ljudstvo. Ampak verjemite, vidimo vas, pa če se še tako prepričujete, da ne obstajamo. Ne vem, znalo bi se vam namreč zgoditi, da bo raja, tako kot napoveduje Klemen, za vaše hrbte prišla »čist potuhnen, od uzad« in zavpila: »Pazte, prašiči, to je napad!«

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Delo.si in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem avtorice.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj