Kot da slovenskega naroda ne ogrožajo dovolj že pedri, klerofašisti, neoliberalci, migranti, feministke, organizatorka festivala ženstvenosti, Murglje, Janša, farmacevtska industrija, chemtraili in druge neprijetnosti, so tu še bolj realne, a nič manj bizarne nevarnosti, na primer represivni organi: policisti, ki pešce sredi noči globijo, ker prazno cesto prečkajo izven prehoda, ali mestno redarstvo, ki obvestila o globah pošilja tik pred zastaranjem. Zdaj je tu nova grožnja: davčni inšpektorji bodo pred bifeji in frizerskimi saloni prežali na poredne državljane, ki ne jemljejo računov. Kot ob vsakem zvišanju glob za prometne prekrške, ki jih policisti navsezadnje niso sposobni ali jih nočejo pisati, vzorno pasivni državljani pa kljub temu raje vozijo 10 km/h počasneje od omejitve, je panika zavladala tudi zaradi štiridesetih evrov zagrožene kazni, če boste iz trgovskega centra stopili brez računa.

Ne bi se mi zdelo nenavadno, če bi inšpektorji tak nadzor dejansko izvajali. Od institucije, ki se na do skrajnosti zbirokratiziran način ukvarja s šolskimi bazarji, je mogoče pričakovati tudi najabotnejše aktivnosti. Višek je vzpostavitev totalnega nadzora po vzoru Udbe ali Stasija, v katerem nihče več ne more zaupati nikomur: to je nagradna igra Vklopi razum, vzemi račun. Uslužbenec Fursa se je brezsramno pohvalil, da so samo včeraj na terenu dobili 6.500 novih nadzornikov, ki so pri delu menda tako pridni, da so nad učinkovitostjo presenečeni celo dacarji.

Mene to ne preseneča, ker vem, kaj se zgodi, ko ničè na lepem dobi možnost nadzora. Svoje nečastno delo ovaduštva bo opravičeval z besedami, da je treba vzpostaviti red in pri tem bo v zameno za možnost, da si pridela nagrado davkoplačevalcem, preklemansko temeljit.

Zmenè iz te človeške podvrste ne razume, da država ni propadla zaradi lokalnega bifeja, vulkanizerja ali šolskega bazarja, ampak zaradi velikih lumpov, pri čemer ne mislim samo na tajkune, temveč predvsem na odločevalce, na primer tiste, ki so zakrivili izbrisane, a zato ne odgovarjajo oni, temveč z izplačevanjem odškodnin državljani, in tiste, ki se v Sloveniji trudijo vzdrževati status quo. Teh težav ne bo rešil ljubiteljski špicelj, ker to daleč presega njegov um, zato vedno znova naseda škodljivcem, kakršen je na primer Dejan Židan.

Mar mislite, da bodo zaradi davčnih blagajn, bencinskega centa, davka na nepremičnine, zviševanja bruto minimalne plače, pošastno visokih trošarin profitirali tisti, ki v tej državi ustvarjajo? Ne, od tega ne bosta imela nič niti delavec z minimalno mezdo niti top menedžer v zasebnem sektorju. Koristilo bo samo javnemu sektorju, ampak spet ne operativcem, ki skrbijo za to, da naj bi bili varni in zdravi, temveč tistim odličnim uslužbencem, ki si zakone pišejo tako, da imajo od njih čim večje koristi, na primer dodatek za stalno pripravljenost univerzitetnih profesorjev družboslovnih ved.

Ne pedrov, klerofašistov, neoliberalcev, migrantov, feministk, organizatorke festivala ženstvenosti, Murgelj, Janše, farmacevtske industrije, chemtrailov in represivnih organov … bati se moramo ljubiteljskih špicljev, ki so v zameno za sodelovanje v žrebu za nekaj tisoč evrov nagrade pod pretvezo poštenja pripravljeni opravljati umazane posle. Nič boljši niso od države, ki jo črtijo zaradi istih razlogov, kot jaz črtim njih: ovajajo kurje tatove, medtem ko jim prave barabe kradejo zdravstvo in pokojnine.

Ne gre samo za princip. To so ljudje, ki so za denar pripravljeni narediti marsikaj.

* Kolumna je bila prvotno objavljena na blogu Nergač in jo objavljamo z dovoljenjem avtorja.

* Foto: www.fu.gov.si

Deli Nazaj