9. septembra je v Ljubljani potekal protirasistični shod v podporo beguncem, ki pa je bil v znamenju več incidentov. Že pred začetkom manifestacije je prišlo do provokacije dvojice, ki je s stopnišča Frančiškanske cerkve udeležencem shoda “dopovedovala”: “Evropa je krščanski kontinent” in “Stop islamizaciji Evrope“. Vse to je bilo napisano na plakatih stranke Nova Slovenija (NSi), a ta se je od incidenta odločno distancirala. Med pohodom po mestu, točneje pod “malo teraso”, je skupina mladih skrajnih desničarjev razvila transparente, nakar je prišlo do bežnega “fizičnega stika” z udeleženci protirasističnega protesta. Pa vendar to še ni bil vrhunec tistega dne. Člana Iniciative za demokratični socializem oz. IDS (članica koalicije Združena levica), ki se je s protirasistične manifestacije vračal v prostore stranke, sta napadla neznanca, pri čemer je dobil brco in udarec, napadalca pa sta si poželela še dveh zastav, ki jih je napadeni imel pri sebi.

25. septembra sta v Ljubljani potekala dva shoda, na katerih se je zbralo več sto ljudi. Prvi v znak solidarnosti z begunci (Festival odprtih meja za vse), drugi uperjen proti beguncem (Slovenija zavaruj meje). Na drugega je preko družbenih omrežij pozival skupek desnih in skrajno desnih organizacij, podprla ga je tudi zunajparlamentarna Slovenska ljudska stranka (SLS). Ponovno pa ni šlo brez incidenta, saj je skupina mladeničev, ki se je udeležila shoda Slovenija zavaruj meje, v središču Ljubljane provocirala tri temnopolte mimoidoče, kar je skoraj privedlo do pretepa.

11. novembra je Slovenija, pod taktirko vlade Mira Cerarja, začela na hrvaški meji postavljati bodečo žico oz. “tehnične ovire”. Meje niso več samo v glavah, znova tudi “na zemlji”.

21. novembra se je v Ljubljani igral večni nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom. Organizirani navijači Maribora, Viole, so proti koncu tekme razvili transparent/e s sporočilom: “Najbolj dragocena stvar, ki nam jo lahko vzamejo, je lasten narod. Če se zanj ne bomo borili, ga bomo za vedno izgubili. Stop migrantom!” Ob tem so dvignili še nekaj slovenskih zastav in zastavo s keltskim križem. Slednja ni nikakršen navijaški rekvizit, ampak gre za zastavo, ki se uporablja v neonacističnih in neofašističnih krogih (bolj pozorni opazovalci bodo vedeli, da imajo Viole tudi v svojem grbu keltski križ!). Transparent/i + zastave so imeli jasno sporočilo.

Nogometna zveza Slovenije (NZS) je zaradi izpadov Viol mariborski klub kaznovala s 15.000 evri in dala jasno vedeti, da tovrstni transparenti, še posebej pa zastava s keltskim križem, ne sodijo med “normalne” navijaške rekvizite (seveda podobne zastave videvamo na stadionih širom Evrope). Niso pa vsi delili mnenja NZS. Na spletni strani Nova24TV, ki je projekt stranke SDS, so po izrečeni kazni objavili novico z naslovom “Bizarno: Violam zaradi domoljubja kazen v višini 15.000 evrov”, na koncu pa zapisali še: “Lahko bi torej rekli, da Nogometna zveza Slovenije sporoča, da lahko Slovenca žališ za dobra dva tisočaka, žaljenje migranta pa te stane 15.000 evrov.” Viole so, po mnenju Nova24TV, zgolj zaradi domoljubja (“žaljenje migranta“) “priigrale” 15.000 evrov kazni, Green Dragonski pa zaradi žaljenja nasprotnika (“Slovenca“) le 2.550 evrov.

V noči z 28. na 29. november so v Ljubljani neznani storilci razbili šipo na vhodnih vratih Islamske skupnosti v Sloveniji. Podoben napad se je zgodil že leta 2008. Islamska skupnost je odgovornost za napad pripisala tudi nekaterim medijem, saj smo, tako Islamska skupnost v Sloveniji, “priča vsakodnevnemu pozivanju in hujskanju ljudi na linč muslimanov in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji“.

7. decembra je Avstrija začela v Špiljah postavljati žičnato ograjo.

10. decembra je bila v Ljubljani Demonstracija za mir in drugačno Evropo, na katero so pozvale levičarske in anarhistične skupine, kulturna društva, akademiki itn. V (varni) bližini shoda je bilo večkrat opaziti skupinice mladeničev in mladenk, ki jih je zlahka mogoče umestiti na desni rob, a je tokrat vse skupaj minilo brez incidentov.

10. decembra je mariborski “vstajniški” župan Andrej Fištravec gostoval v oddaji Bojana Požarja. Tam je opravičeval keltski križ, ki so ga na tekmi razkazovali mariborski navijači in dejal, da “križ ni simbol, ki ga v Evropi preganjamo. Vsaj ne še.” Fištravec, kot doktor sociologije, bi seveda moral vedeti, da keltski križ pač ni samo križ. Velika verjetnost pa je, da se je župan enostavno sprenevedal. Podrobneje o tem na svojem blogu piše Boris Vezjak.

25. decembra je nekaj po polnoči v vrata Sokolca – narodni dom v Novem mestu, danes skvot – priletela molotovka. Po pričevanju očividcev sta bila storilca dva, eden od njiju je imel na puloverju svastiko. Sokolc je alternativni prostor, ki ga je širša slovenska javnost spoznala ob zbiranju hrane za žrtve poplav na Balkanu, danes pa zbira pomoč za begunce. Na stavbi visi zastava s sporočilom “Refugees welcome, nazis fuck off“. Kot pravi eden od “art aktivistov“:

Najprej so bili nestrpni zapisi na naših spletnih straneh. Zato smo izobesili zastavo, kjer smo napisali, kdaj zbiramo pomoč beguncem, in dodali nazis fuck off. To je bil naš odziv na nestrpnost – ali pomagajte ali pa nas pustite pri miru. Nato se je neke noči na vratih pojavila velika svastika, sedaj je priletela molotovka.

Molotovka je torej sledila grafitu v podobi kljukastega križa, s pripisom 14/88 (14 = “We must secure the existence of our people and a future for white children“, 88 = Heil Hitler). Za neonaciste oz. “domoljube” je Sokolc idealna tarča – tam se zbira pomoč za begunce in tam se zbirajo “levičarji”.

Januarja je Večerov novinar Matija Stepišnik pisal o tem, da se v mestu ob Dravi pojavlja vse več svastik in keltskih križev vijolične barve, mnogokrat pa so ti grafiti kar direktno podpisani z imenom navijaške skupine Viole. Po mestu prihaja tudi do “grafitarskih bitk” z antifašisti. Viole so hitro zavrnile (pdf) Stepišnikovo pisanje, češ da gre za delo posameznikov in ne cele skupine, ob tem pa tudi zavračajo trditve, da so na derbiju (več zgoraj) razvile neonacistične in rasistične simbole. Transparenti pa, tako pravijo Viole, so zgolj izkazovali ljubezen do domovine, saj da so “domoljubi, patrioti, zavedni Štajerci in Slovenci“. Tako torej, zdaj vemo. Zgolj ljubezen do domovine.

V noči z 12. na 13. januar so neznanci na gradbišče džamije oz. Islamskega kulturnega centra v Ljubljani odvrgli svinjske glave in kozarce s (svinjsko) krvjo. Nasprotovanje islamskemu centru se vleče že leta. Zdajšnja begunska “kriza” je  nasprotovanje centru le še dodatno podžgala. Pri ljudeh se širi strah pred “islamizacijo”, ki ga dodatno krepijo nekateri politiki in mediji. Gašper Blažič iz tednika Demokracija recimo vidi v begunskem valu invazijo muslimanov, saj da “več sto tisoče muslimanov še naprej pritiska na evropske meje.” Odziv Islamske skupnosti na odvržene svinjske glave ga čudi, pri tem pa domneva:

Nimam sicer dokazov, toda domnevam lahko, da je akcija s svinjskimi glavami očitno dobro domišljen »performans« tistih, ki so v resnici hoteli muslimanom narediti uslugo. Da bi javnost v njih videla žrtve. Mnogim res ni lahko, saj so se zaradi aktualnih dogodkov znašli v vlogi obtožencev, čeprav morda obsojajo nasilje teroristov in posiljevalcev.

15. januarja se je v Kidričevem zbralo nekaj čez 200 ljudi, ki so protestirali proti begunskemu centru, ki naj bi ga vlada načrtovala v njihovem kraju. Sekretarja Boštjana Šefica so pričakale kletvice in vžigalnik. Opaziti je bilo mogoče tudi nekaj povsem sveže natisnjenih transparentov, med katerimi je še posebej izstopal “Rapefugees not welcome” (begunci = posiljevalci). Tovrstne transparente je bilo v preteklih mesecih denimo mogoče videti na shodih desničarskega gibanja Pegida v Nemčiji. Kot zapišejo in slikovno pokažejo v Mladini, so v Kidričevem s tem transparentom “paradirali člani SDS“.

Januarja so se v Ljubljani pojavili grafiti “Posilmo levičarke“.  Pustimo ob strani, da je/so pisec/pisci delal/i slovnične napake. Logika pisca ali piscev teh grafitov gre nekako takole: Levičarke so tiste, ki “kličejo” begunce, begunci so muslimani in ti so posiljevalci. Zato si, po mnenju pisca/piscev, levičarke zaslužijo le to, da jih, za kazen, posilijo avtohtoni kleni Slovenci. Sprevrženo, odvratno, nesprejemljivo. Seksistično. Nevarno. Problem logike pisca/piscev torej ni v tem, da so ženske posiljene in zlorabljene, problem je v tem, kdo jih posili oz. zlorabi. Problem ni, če to stori kleni Slovenec, problem je, če to naredi begunec. Problem ni, če kleni Slovenec “priklene ženo na štedilnik”, problem se pojavi, ko to stori begunec ali migrant ali musliman ali “ne-naš”. Jasminka Dedić je za Mladino dejala:

Pri tem grafitu so žrtve sovražnega govora samo ženske. Po mojem mnenju je to nekakšen patološki odziv na novoletne dogodke v Kölnu. Ker sem v grafitu prepoznala vse elemente sovražnega govora, se mi je zdelo, tudi ker sem feministka, edino pravilno, da na to opozorim policijo.

Samo upamo lahko, da grafitu ne bo sledilo dejanje, podobno kot je bilo to v primeru Sokolca. Nasilje nad ženskami je nasilje nad ženskami, ne glede na to kdo je storilec, in se mu je treba postaviti po robu ne glede na okoliščine. Piscu/em grafita seveda ne gre za to.

19. januarja je stranka SDS predlagala ustanovitev nacionalne garde, ki bi jo sestavljalo do 25.000 “domoljubov”. Gardiste bi vpoklicali v primeru naravnih nesreč, kakopak, “ali v spremenjenih varnostnih razmerah – v zdajšnji prebežniški krizi bi šlo predvsem za varovanje meja.” “Spremenjene varnostne razmere” pa so lahko marsikaj. Več o nacionalni gardi lahko preberete TUKAJ.

20. januarja je stranka SLS v Ljubljani pripravila shod “Slovenija spreglej! Protestni shod proti neučinkoviti migrantski politiki Vlade RS“. Marko Zidanšek, predsednik SLS, je nekaj dni pred protestom za Studio City dejal, da bi na južni meji postavil ograjo v Orbanovem stilu, politiko SLS do migrantov pa označil za domoljubno.

22. januarja sta v Odmevih na temo nacionalne garde govorila Aleš Hojs (NSi), eden od pobudnikov garde, in Janko Veber (SD). Oba sta bila v preteklosti obrambna ministra. Najbolj zanimiv del nastopa je bil povsem na koncu, ko je Veber dejal, da ga veterani opozarjajo, da naj bi se na privatnih poligonih že usposabljalo 3.000 pripadnikov, kar pa je po njegovem mnenju že neke vrste “paravojaški sestav“. Kdo se torej uri, če se, na privatnih poligonih?

Z 31. januarja na 1. februar so na gradbišče Islamskega centra v Ljubljani znova priletele svinjske glave in posoda s svinjsko krvjo. Verjetno je domneva o “performansu” zdaj končno ovržena.

V noči z 31. januarja na 1. februar so neznanci napadli tudi reportažna vozila televizije POP TV in eno od njih zažgali. Revija Reporter je še isti dan namignila, da bi lahko bil napad posledica izjav na družbenem omrežju Facebook, kjer je “islamski skrajnež Alim Hasanagić 24UR označil za hudičevo televizijo.” Gre ponovno za domneve, ki za nekaj skušajo okriviti muslimane, pa je morda potrebno iskati storilce vse prej kot tam?

Na začetku februarja je Andrej Čuš, poslanec stranke SDS, na vlado naslovil vprašanje o pridržanju Slovencev na protimigrantskem shodu v Beljaku v Avstriji. “Kot poslanec in kot državljan Republike Slovenije zahtevam, da ukrepate ter zaščitite naše državljane,” še pravi Čuš. Kdo so bili pridržani, Čuš ne pojasni, zgolj navede njihove inicialke. Udeležba slovenskih “domoljubov” na protibegunskih in protimigrantskih zborovanjih v  Avstriji pa ni nikakršna novost. V novembru so v Špiljah avstrijski “identitarci” organizirali več zborovanj, ki so se ga udeležili tudi “identitarci” in drugi “domoljubi” iz Slovenije. V Avstriji je prišlo do nekaj incidentov, a jo je tokrat slabše odnesla “domoljubna” stran.

-----------------------------------

Zgornja statistika ni popolna, niti to ni njen namen. Kaže le nekatere najbolj izpostavljene in v javnosti že znane zgodbe in dogodke zadnjih nekaj mesecev, ki pa dobijo dodatno težo, če in ko jih nanizamo na enem mestu. Kaže tudi na to, da smo se znašli v nevarni spirali, ki jo poganjajo skupine na skrajni desnici, nekatere politične stranke in posamezniki. Antibegunsko in antimuslimansko hujskaštvo, ki grmi z družbenih omrežij, iz nekaterih medijev in s političnih prižnic jemlje svoj davek. Stvari, ki še pred dobrim leto niso bile sprejemljive, so danes nekaj vsakdanjega. Skoraj gotovo je, da nas v prihodnosti čaka še kaj hujšega oz. bolj ekstremnega od zgoraj naštetega.

Dlje v preteklost se ta objava namenoma ni vračala, čeprav bi imela kaj povedati. Nekaj so povedali in medijsko izpostavili drugi, kaj pa bo zagotovo še mogoče prebrati na tem blogu. Tudi o konkretnih skupinah na (skrajni) desnici, katerih imena so v tej objavi večinoma izostala, to pa zato, ker je konkretna dejanja težko pripisati točno določeni grupaciji. Akcije namreč večinoma ostajajo nepodpisane. Nič presenetljivega, nič novega.

Se še spomnite debate o ekstremizmu oz. ekstremizmih v Sloveniji?

* Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu Na obrobju in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

* Avtor zapisa je Dejan Turk, sociolog.

Deli Nazaj