Imamo novega starega predsednika. Izid je pričakovan, a hkrati pušča odtenek jedkega priokusa. Kamniški župan ni uspel premagati poklicnega politika. Človeka, ki se razen v politiki in morda nekaj malega v manekenskem svetu, ni proslavil z drugimi dosežki. Manko delovnih izkušenj v realnem svetu je sicer Pahor zavzeto poskušal nadoknaditi v volilni kampanji pred petimi leti, enodnevne izlete v pestro pahljačo poklicev pa je nadaljeval tudi kot predsednik države. Tokratno volilno kampanjo je zastavil kot pohodniški dnevnik, s katerim je poskušal delovati geografsko povezovalno, a ob tem bolj dajal vtis nomadskega romarja, ki širi resnico o ničemer v zakotja domovine.

Šarec je na drugi strani uspešno vnovčil svoje znanje, ki si ga je pridobil med študijem igralstva ter zvito prelisičil Pahorjev volilni štab. Deloval je skromno in malce naivno. Po nogometno: vlogo favorita je kot izkušen trener pripisoval nasprotniku, prepustil mu je posest žoge in čakal na protinapade. Pahorju ja dovolil, da je tam, kjer se najbolje počuti – v soju žarometov, sam pa je malce potuhnjeno drezal v odprte rane predsedniškega ega.
Borut Pahor je z intenzivno kampanjo, v kateri je stopnjeval svojo samovšečnost, počasi žagal vejo, na kateri je dokaj udobno sedel do prvega kroga. Če se je pred dobrim mesecem dni zdel nepremagljiv, je Marjan Šarec zavohal kri. Z njim pa tudi volivci, ki predsednika Pahorja niso želeli gledati še naslednjih pet let. Upam si trditi: če bi kampanja trajala še teden dni, bi zmagal Šarec.

Edino stvar, ki jo je Pahor pravilno razumel je, da je izzivalcu v drugem krogu lažje kot dosedanjemu prvaku. Nervozo je bilo čutiti v zadnjih soočenjih, ki jih je bilo letos res preveč, predvsem pa so bila večinoma slaba, maratonska kondicija je popustila in začel je delati napake. Zadnji žebelj v krsto si je skorajda zabil z neumnostjo na Instagramu, ki je v zadnjih dneh pred volitvami spomnila na Pahorjev seksizem z maturanstke parade. Nekaj let staro forografijo, na kateri teče mimo velikega reklamnega panoja za žensko spodnje perilo, je opravičeval z nerazumljivim besedičenjem o rumeni vetrovki in modri kapi, čeprav je bil njen namen povsem drugačen

A volivcem se tudi to ni zdelo narobe. Kot tudi ne predsednikova odgovornost za razmere na KPK-ju, njegov molk ob pomembnih temah in nenazadnje njegova nevtralna drža, ki bolj spominja na Bepanthen kremo kot predsednika države. Volivci so pozabili, kakšna je bila Pahorjeva vloga pri TEŠ6, dokapitalizaciji bank in še bi lahko našteval.

»Slovenija je na varni strani radarja«, je nekoč dejal predsednik vlade. Da, to je bil takrat Borut Pahor, ki si je zagotovil ponovni predsedniški mandat. Tudi danes si verjetno mrmra to misel, poleg tega pa najverjetneje še tisto krilatico o fantastičnem dnevu. In pri tem verjeto misli nase. On je na varni strani radarja in zanj je fantastičen dan.

Volivci bi lahko tokrat izvolili človeka, ki doslej še ni naredil škode. Pa ga niso. Ker so pozabili. In tako bodo že jutri v predsedniškem kabinetu na Erjavčevi le zamenjali vodo v akvariju, dodali ščepec hrane in še naprej samovšečno zrli v nemo opazovalko z zlatimi luskami.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj