“Oči, kaj delaš z mamico!?” je zaskovikal prestolonaslednik, ko je nič hudega sluteč prekinil ljubezenski maraton. Pokril si je oči in s hitrostjo, ki bi mu jo zavidal sam Bolt, odvihral iz sobe. V istem momentu, se je spodaj, v globoki in dolgi senci sproženega organa nagona zaslišal neučakani ukaz “Dej me!”. Na lestvici dilem sem dosegel vrh. Kaj storiti, se bržkone sprašuje sleherni zasačeni starš : je bolje prej tolažiti otroka in preprečiti njegovo travmo ali  dokončati začeto in si zagotoviti tri dni miru v gospodinjstvu ?

Bržkone nisem prvi, ki se je – ob precenjeni hipnotični naravi risank – lotil soproge sredi dneva, ko smo bili doma. Po večdnevni odsotnosti kraljice je kralj kakopak neučakan. A nedvomno sem med redkimi, ki ga je otrokov skrbno izračunani timing presenetil v najbolj eksplicitnem položaju, ki si ga lahko zamislite. Rjuhe so bile na tleh. Obleke prav tako. V izogib smehu sredi akta nisem pozabil na nogavice. Luč prižgana. Vrata odprta. Jaz pa v takem zaletu, kot smučarski skakalec na samem vrhu planiške velikanke, čakajoč na usodni odriv in skok v globino. Seveda – z nabrušeno in pokončno sabljo, pripravljeno za zamah po brazdah vdržljivosti v vznožju Venerinega griča. Okoliščina, ki ni puščala niti malo prostora za drugačno interpretacijo – zato je bilo pojasnjevanje še toliko bolj zahtevno.

Kako pristopiti k otroku, ki v živo spozna, da ni nastal s samovžigom in da ga ni prinesla štorklja je vprašanje brez enotnega odgovora. V kolikor vaš otrok še verjame v Dedka Mraza, potem so zadeve dokaj preproste – čebelice, ptički, metuljčki in ostalo živalsko kraljestvo so vedno na voljo kot gotova uspešnica. Tudi sicer je domišljijski obvoz precej netvegana poteza – vedno lahko rečete, da je dete sanjalo, saj oči in mami seveda ne počneta nič takega, sploh pa ne tak način, kot si otrok domišlja da je videl.  V kolikor dete ni uspelo zbrati dovolj točk za elitni zavod Janeza Levca, zadostujejo tudi manj slikovite zgodbe – telovadba ali masaža sta povsem adekvatna izgovora.

Vaš vdani avtor je običajno precej vokalne sorte in po horoskopu lev, zato tiho izražanje česarkoli enostavno ni možno. To seveda prispeva k tveganju, da dete tri sobe naprej zazna hrupe, ki ne ustrezajo temu, da se morata “oči in mami nekaj pogovorit”. Ni vrag, da je bil prestolonaslednikov vzklik ob nepričakovani Kama Sutri še glasnejši. Kot nalašč za preusmeritev pozornosti. Torej, naslednjič, ko vas otrok z glasnim vzklikom zaloti preprosto zanemarite očitno in povejte otroku, da naj se ne dere, saj je to izrazito moteče.

Bolj kot kurativne tehnike so seveda učinkovite preventivne. Resda, te vedno ne izboljšajo izkušnje, a vseeno. Na tem mestu gre izpostaviti dve : “Ključ je tvoj prijatelj” in pa “Nemi film”. Resda nismo kiti (sprehod po povprečni plaži kaže drugače), da bi bilo naše parjenje mejno odvisno od zvočne prodornosti, a malce verbalne packarije še nikomur ni škodilo. Seks v tišini je kot žurka brez glasbe – lahko se sicer zvijaš, sklanjaš in poskakuješ, a občutka, da se bodo kmalu na vratih znašli možje v belem nikoli povsem ne jenja. Zaklepanje v sobo morda nekaterim ponuja dodaten element razburljivosti, definitivno pa so zaklenjena vrata dovolj, da še tako vztrajno dete ne prekine potisnega ritma.

Vse lepo in prav. A kaj storiti, če ima otrok v šoli punco, ve da v hlačah nima črička in je na daljincu že kdaj pritisnil napačno tipko ?

Zadeve sem se lotil jaz – bolje, da sliši od očeta (beri : storilca), ne od mame (beri : žrtve). “Mu bom že razložil na način, da ne bo potrebno na CSD in petrkatne govorilne ure”, sem si mislil. Počakal sem da žrtev odide v službo, nato pa sem ga posedel in začel z uvodom. A še preden sem sploh odprl kljun, je prestolonaslednik izdavil “Oči, vem kaj sta počela z mami. Jogo sta delala, pa se je zapletlo.” Lahko si predstvljate moje presenečenje, kako elegantno je otrok podobe iz Sodome in Gomore stlačil v predal ezoterike. A romantik v meni ni dal miru, zato sem pojasnil, da se imata oči in mami “zelo rada”, ter da se to ne kaže “samo z besedami in darili”.  Seveda je bilo potrebno to besedno šamrolo okrasiti še s smetano, zato sem dodal, da ima “oči tako rad samo mami.” Da so sinovi bolj po mamicah je dokazala njegova naslednja izjava, ki je debato bolj ali manj zaključila “Oči, veš – če bi mel pa kakšno druge teto tako rad, bi bila pa mami zelo zelo huda”.  Latenta grožnja v primeru kršitve ekskluzivne pogodbe za izvajanje polagalnih del je zvenela tako nedolžno. Malo je vedel, nedolžni otrok, da bi v tem primeru očka ostal brez vsaj ene glave.

Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Po opravljenem “pogovoru” je bilo potrebno postaviti nova pravila, kako bomo odslej pristopili k telesnemu združevanju. Ne želim si namreč, da bi otrok sredi junija (ko so maškare že davno mimo) v šoli razlagal, da je njegov očka Batman. Najprej sem soprogi predlagal, da bi “Fritzl style” najine ljubezenske zadeve preselila v klet. Nato sem se spomnil, da mi ne uide naloga pospravljanja kleti, zato sem zadevo opustil. Trenutna zaposlitev izven državne uprave mi ponuja precej svobode, zato ideja o “ljubezenskem izhodu” v času malice ni tako zgrešena. A kaj ko z ženo ne jeva ob istih urah. Da pa bi hodil domov, da bi “jedel sam”, pa še tako amaterskemu delodajalcu odpira vrata za najslajši očitek, da nič ne delam in da samo “d***m k***c”.

* Članek je bil prvotno objavljen na avtorjevem spletnem blogu Bizaroteka in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

* Kolumna izraža osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj