Ljubljana Fashion Week-a (LJFW) tudi tokrat ne bom kaj posebaj obravnal. Žal je prireditev še enkrat dokazala, da nima nobene konkretne sedanjosti ne zanimive prihodnosti in je bolj kot ne zguba časa in sponzorskega denarja. Kolekcije izbrane brez kriterijev, brez poante, ideje in logike. Na slepo zmetane vsebine, katere ne zanimajo nikogar in nimajo nobene teže ne v slovenskem, še manj pa v mednarodnem prostoru. Obiskovalci so več ali manj v H&M senf barvo oblečeni revni mladostniški wannabe hipsterji, študentje in lokalni (ne)pomembneži. Manekenska ekipa je iz edicije v edicijo slabša in spremljevalni program neobstoječ. Kolekcije na vizuelno in vsebinsko revni modni pisti so si med seboj enake, kot bi vse sledile enemu in istemu kičastemu trendu, katerega ponujajo samo v stilsko najšibskejsi slovenski oblačilni prodajalni Pentlja v Ljubljani. Volani, volančki, volani, volančki, verižice, rožice, broške itd… Vse v “stilu” lastnice trgovine, katera vse bolj spominja na Bette Davis v filmu What Ever Happened To Baby Jane. Iz cele prireditve si nisem zapomnil niti ene predstavljene kolekcije in tudi edina na katero sem polagal (zadnje) upanje me je povsem razočarala. Petja Zorec si je za predstavljeno kolekcijo preveč stvari sposodila od prepoznavnih imen svetovne moške mode. Od Rafa do Damirja… vse je bilo v njenih oblačilih. Škoda. Očitno je Maja Štamol na tole prireditev prinesla modo kopiranja uveljavljenih blagovnih znamk. Žalostno.

Da se pa LJFW ne bi počutil preveč osamljenega v svoji propadajoči agoniji je tokrat poskrbel tudi Mercedes Benz Fashion Week Ljubljana, kateri se je zgodil v maju, skoraj mesec dni kasneje, kot so sprva napovedali, v modno najbolj nepomemnem času. In taka je bila tudi celotna prireditev. Na hitro skupaj zmetana, brez izrazitega koncepta, velikih oblikovalskih imen, internacionalne note in modne profesionalnosti. Že sama grafična podoba, s katero so se letos predstavili je nakazovala na amatersko, wannabe sodobno in najstniško polomijo, katera se je uresničila v samem projektu. Stil grafične podobe naj bi najprej napeljeval na dušo in realno vsebino projekta in ne le živel sam od sebe. In MBFWLJ vsekakor ni prireditev, katera bi ustvarjala trende – še slediti obstoječim trendom jim ne uspe. Da bi bila sramota še večja so se bipolarni organizatorji tokrat odločili, da bodo prireditev podprli s sloganom na poceni t-shirtih: Buy Quality Avoid The Hangover (naj mi nekdo razloži, kaj sploh to pomeni??… ) medtem ko so na pisti kraljevale poceni kolekcije iz meterskega blaga kupljenega na razprodaji in kar nekaj plastične sintetike. Najti kvaliteto na pisti letošnjega MBFWLJ je isto kot najti heteroseksualca med publiko na Eurosongu.

Torej, v čem je največji problem MBFWLJ? V tem, da za sabo nima ekipe ljudi, katera bi verjela v to prireditev, se ji posvetila skozi celo leto, vlagala v raziskovanje, iskanje sponzorjev in mednarodnih sodelovanj ter iskala nove rešitve, zanimive predloge in bila podkovana v modnem svetu ter stanju na svetovnem modnem trgu. Prireditve, kot je MBFWLJ se pač ne more organizirati v zadnjem mesecu ali dveh s strani ljudi, kateri morajo v življenju delati druge stvari in jim moda ni primaren poklic. Z nesposobno agencijo Pristop se zadeva še bolj zakomplicira in tudi sam Mercedes Benz nima dovolj vizije in strokovno usposobljenih ljudi za tako zveneč projekt. Tako se zadeva dogaja na lokalni, malomeščansko slovenski ravni in kaže vse napake slovenske maloumnosti in modne retardiranosti. Že samo podatek, da ima Instagram stran prireditve manj sledilcev kot Pivo&Burger Fest je zastrašujoča in deprimentna. Za Mednarodni Premium teden mode, kot si ga organizatorji v svojih sanjah zamišljajo je to vrhunska polomija. In ni dovolj, da se organizatorji in spremljevalna ekipa po končani prireditvi vsepoprek sami sebe hvalijo, lupčkajo in trepljajo po rami. Lastna hvala se pod mizo valja.

Vsekakor je to eden medijsko najslabše pokritih dogodkov in kar me najbolj zmrazi je to, da je še tistih nekaj revnih člankov o prireditvi samo COPY/PASTE slabo napisanega medijskega obvestila s strani organizatorjev. Nobenemu se za tako nepomembno prireditev ne da niti vejice premaknit? Na letošnji prireditvi se je trlo kvazi novinarjev iz cele Evrope, kateri imajo pod svojimi objavami 3 lajke in manj sledilcev kot Danica Lovenjak. Pač nivoju prireditve primerno, pa vendar….

Tokratna edicija je pokazala vse slabe lastnosti te prireditve. Slepo izbrani akterji so pokazali popolno nesposobnost organizatorjev za močan modni prijem izven meja svoje kmetije. Tako so se letos obrnili nazaj in tako kot njihovi (včasih slabši) konkurenti LJFW na ogled postavili kup mladih, začetniških, zelenih in nekomercialnih mini kolekcij kot na diplomski reviji ob koncu (neuspešnega) modnega izobraževanja.

Mladi upi so pokazali vse slabosti slovenske modne scene in s svojimi kreativno revnimi oblačili na s soncem obsejani modni pisti, katera je spominjala na socialistično telovadnico, bledo predstavili prihodnost slovenskega oblikovanja. Kar nekaj velikih imen tokrat ni bilo na spregled -kot da bi vedeli, da se ta cirkus ne izplača več. In če se na prireditev ne prijavijo oblikovalc, kljub temu da je za njih popolnoma brezplačna… je konec zares blizu.

Predjed letošnje prireditve je bila letos predstavitev novega modela avtomobila znamke Mercedes. Cenejša verzija avtomobila se je super podala s poceni konfekcijo iz slovenske veleblagovnice. Duhamorna modna revija z vedno enako estetiko ni dodala prav nič že tako nizki vrednosti predstavljenega avtomobila. Dvomim, da se bo kdo odločil za nakup tega avtomobila na podlagi take reklame.

Prvi dan modnih revij so torej organizatorji posvetili mladim nadebudnim ustvarjalkam slovenske mode. Pa se posvetimo predstavljenemu:

CILKA SADAR: Cilka si je mood kolekcije in rdečo nit zelo konkretno izbrala v letos že prevec eksploitiranem kavbojskem stilu. Za video podlago si je izbrala banalen Madonnin video iz leta 2000 in tako pokvarila vzdušje mini kolekcije z nekaj MiuMiuevskimi dobrimi kosi. Moški modeli v številčno tako majhni kolekciji so povsem odveč. Tudi moške modele bi lahko nosile kot super oversize kose ženske manekenke. Za izpilit, za izboljšat, za popravit a vendarle za it naprej.

JANJA VIDEC: Tako mlada pa že Slovenka…. Tipične slovensko zoofovske zastarelo avantgardne in asimetrične silhuete ter sprostituirani napisi na trakovih in majicah. Premlado, da bi bilo tako dolgočasno in že videno. Dobri škornji so vsaj malo omilili moje zehanje in šok ob pogledu na zgrešene stajlinge in posiljen make up.

TJAŠA ZALAR: Korektno dobro, mladostno, originalno slovensko. Bogata in z detalji konkretno okrašena moška kolekcija, katera bo v trenutku razprodana – puncam. Nekateri vrhunski volumni so na nepravih manekenih zvodeneli v svoji moči. Duhoviti, malček almirosadarovski šali naj bodo must have za prihodnjo sezono. Barvno in vzorčasto zanimivo, sodobno in nosljivo. To rabimo. Bravo Tjaša.

JULIJA KAJA HORVAT: Zanimivi potiski, nekateri zanimivi kosi, slab stajling in nepotrebne kombinacije. Kolekcija Julije Kaje je tipičen primer slabega stajlinga za na modne piste in klic v sili za prepotrebno figuro stilsta za modne prireditve v Sloveniji. Richardqueenovski mood so pokvarili nekateri povsem nepotrebni zgornji kosi ter malo premalo poguma v silhuetah in volumnih. Še enkrat – za potiske bravo.

DRAŽ: Pri Draževih res ne vem več izbrati besede za njihove predstavitve. Tokrat bolj geometrijske in hkrati vesoljsko zemeljske so njihove pletenine še vedno eden od redkih paradnih konjev slovenske mode. Velikokrat konkretna sodelovanja z Alpino so tudi že postala obvezen kos garderobe vseh modnih navdušencev. Še vedno upam v Draževo drugo, vsem bolj dostopno modno linijo, ki bi oblekla množico slovencev, kateri še nimajo Draževega kosa v omari. Bravo

TANJA ZORN: Tole je bilo zares mimo. Škoda. DolceGabbana za revne, prozorno in gate na ogled? Še vedno? Leta 2018? V Sloveniji? Za koga? Krojaško borni modeli, baretke, elastični pasovi, kapuce (???) vse skupaj zelo estetsko vprašljivo, nenosljivo in povsem nepotrebno. Slabi materiali in lena izdelava. Res ne vem, kdo dovoli, da se take kolekcije lahko predstavljajo na tej prireditvi… Aja, sej vem...

SARI VALENCI: Ponavadi nisem navdušen nad “razbitimi” predstavitvami brez repa in glave in v Sloveniji obstaja samo Peter Movrin, kateri zna tako postavitev vrhunsko izpeljati. Tole od Sari je bilo pa preveč… nekaj. Nekaj izrazito dobrih kosov in nekaj izrazito slabih, dvomljiv stajling in kar nekaj zgrešenih mix&match kombinacij. Konfuzno, pretirano in v škodo nekaterih zanimivih kosov. Potencial.

SUSNYARA: Wow, Šušnjara je odkrila Martina Margielo. Pa Helmuta Langa tudi. Po skoraj šokantnem, obetavnem prvem in drugem izhodu se je na žalost ponovila stara Šušnjarina zgodba. Slabi materiali, slabi krojaški prijemi in vprašljiva celostna podoba. Sodobno a zgrešeno. Moderno a ne modno. Za Slovenijo primerno. In za njene fenice.

CLICHE: Po razkrinkanem debaklu neobstojecega preboja na ameriški trg v New Yorku se Jelena vrača na njej bližja, slovenska tla in se za predstavitev celo malo bolj potrudi kot ponavadi. Skoraj preveč. Kar se stajlinga tiče vsega veliko preveč. Kapice z laski (že videne), nogavice različnih barv in pisana oblačila. Na trenutke gledljivo na trenutke totalno mimo.Oblačilna kombinacija s tigrastim pareom je vrhunec modne neestetike. Vsekakor odstop od prejšnjega dolgčasa. A še vedno premalo konceptualnosti, rdeče niti in vsebine.

Drugi in zadnji dan modnih performanskov so poimenovali “mednarodni”- ker je za Slovenijo pač Balkan cel svet.

NELIZABETA: Korektna predstavitev najboljšega kar zmorejo slovenske modne ženske. Precej mcqueenovska kolekcija z izrazito slovensko noto posnemanja gibanja kurentovih oblačil. Konkretno narejeno, konkretno predstavljeno in v ponos vsem, ki so oblikovali skupno podobo. Pohvalno.

MARKO GLAVNIČ: Ne, to ni okej. Mogoče je koncept bil celo dober in na trenutke dovršen vendar pa ne izdelava, ne stajling, ne celostna podobna niso na nivoju dobre moške kolekcije. Nekateri so boleče ill fitted in nekateri genijalni kosi se izgubijo v množici povprečnih. Z malo truda in boljšim fittingom ter raziskavo na področju materijalov bi lahko bil rezultat zadovoljujoč.

DAJANA LJUBIČIČ: Za razliko od slovenskih oblikovalk dosti bolj sodobno, modno moderno in vizuelno zanimivo. Meni osebno velikokrat šibko izdelano pa vendarle s pravim pristopom do današnjega modnega ustvarjanja. Je pa desetina predstavljenih kosov bistveno premalo za konkretno predstavitev dela in idej. In postopanje manekenk po (pre)veliki prazni modni pisti je bila duhamorna predstava in dolgčas. Škoda.

SOFIA NOGARD: Tukaj je bistvo ostalo mojim očem skrito… Kaj je bilo tole? Slovenska avantgarda? Zgrešen poskus unisex mode? Vaja? Ne. Pika. Škoda tako subtilnega makeupa za tako površno in skupaj nametano prezentacijo. Kot punčka, ki je hotela postati pevka.. a kaj ko ni imela posluha. Hvala, ne, ne.....

SONJA JOCIČ: “All Red” prezentacija mi je bila bolj všeč izpod prstov Riccarda Tiscija za zimski Givenchy leta 2017. Tudi Sonja bi lahko bila zanimiva vsa v rdečem če le nebi uporabila toliko nepotrebnega tila, kateri jo je od mode hitro popeljal v povprečne vode. Nekaj malega dobrih kosov in nekaj prevec tipicno hrvaško balkanskih kvazi avantgardnih. Meh.

IVANMAN: Kolekcija mi je bila izredno všeč že, ko sem jo v januarju videl predstavljeno na MBFW v Berlinu. Res ne razumem, kako se lahko dobesedno ista kolekcija lahko pojavi PET mesecev kasneje na še eni modni manifestaciji. Pet mesec je preveč, da bi se predstavljalo enake stvari – sploh publiki, kjer se Ivanman znamka sploh ne prodaja. V tem času se lahko kolekcija nadgradi, doda capsule collection del ali Resort kose in tako znova prebudi zanimanje tujega, njemu blizjega trga. Tako je pa to še ena izgubljena možnost za kreatorja ter ogromen minus organizatorjev. Ker itak… koga briga za Ljubljano, kajne?

AKULTURA: Najprej plusi: TAKOJ… VSI… po plašče in jakne za prihajajočo jesensko zimsko sezono. TAKOJ! Dovršena izdelava, prekrasni materiali in skoraj genijalni detajli in dodatki iz zgornjih kosov naredijo večne nosljive dele za vaše kvalitetne garderobe. Letos si kupite krajšo jaknico za zgoraj in OBVEZNO predolg plašč za čez. In ne pozabite na kak vrhunski dodatek kot so rokavice in kape. Pa čez cesto od Alenkine trgovine izberite še čisto vašo Marjeta Grošelj torbico in zagotavljam vam, da ne boste neopažene tako doma kot tudi v tujini. Bravo bravo bravo Akultura. Čisto mali minus: presuhe manekenke in posledično hlačna silhueta z nizkim pasom hlač in kukajočo golo kožo.

XD XSENIA DESIGN: Xsenia je znova dokazala, zakaj se že nešteto let uveljavlja v določenem modnem krogu na določenih modnih trgih. Svojo ustvarjalnost, od katere se redko premakne, zna nadgraditi z novimi prijemi, novimi barvami, detajli in stajlingom. Dobro zapakiran srednje dober projekt. Zelo hrvaško in vedno korektno.

MILICA VUKADINOVIČ: Še eno mini razočaranje. Milica se je tokrat iz košarkarskega igrišča preselila na mestne ulice in periferije in ko se je odmaknila od športnega couture-ja se je njena velika kreativnost malček utišala. V sportswearu je prva, genijalna in nenadomestljiva. Ostale strukture, kroji in materiali pa pustijo grenak priokus. Tehnični materiali so vrhunski in močni a v kombinaciji z ostalimi materiali padejo v povprečnost in študentsko eksperimentiranje. Še vedno ena najboljših. Bravo Millica.

MATEA BENEDETTI: Matejo poznam od vedno. In cenim njeno gledališčno ustvarjanje. Prav tako globoko cenim njeno prizadevnost za boljši jutri ter večni optimizem. Potrošniški kanibalizem, divja globalizacija in čezmerna poraba nepotrebnih dobrin nas danes peljejo vse bližje propadu planeta. In hvala, da obstajajo ljudje, katerim je za planet mar. Od česa bodo živeli otroci v Bangladešu, kateri šivajo naše majčke in jim nekoč tega ne bo več potrebno delat, pa mi tudi ni jasno. Bom vprašal Leonarda di Capria ob prvi priliki. Pustimo planet ob strani in se posvetimo kolekciji (oz. dveh), ki jih je Mateja predstavila na zadnjem MBFWLJ. Tako zimska kot poletna kolekcija sta polni ozaveščenosti pri izbiri materialov in potiskih. Koralni grebeni in povsem ekološki materiali. Vse pohvalno in aplavza vredno. Celotna zgodba se pa pri meni ustavi pri sami modi. Kreacije Mateje Benedetti so zastarele, kot da nebi spadale v današnji čas in prostor. Večerni del vedno tradicionalno gledališki, dnevni pa enih 15 let za časom. Pajkice, obleke, jaknice, asimetrija, volumni, ki spremljajo telo…. Zelo slovensko in zelo zelo zastarelo. Si predstavljate kolekcijo v stilu Marni, Chloè ali Loewe v povsem etičnih materialih in potiskih Mateje Benedetti? To bi bila zmaga. Če si ze omislim kos iz jabolčnega usnja bi rada izgledala sodobno, moderno in urbano - ne pa kot Karmen Stavec na EMI pred dolgim časom….Najbogatejša slovenka bi lahko vložila dodaten trud tudi v iskanje svežega, mladostnega in genijalnega oblikovalskega teama, kateri bi pod blagovno znamko Matea Benedetti ustvarjal zares moderne modne kose.

Takole. To je bilo tole. Hvalabogu, da je mimo.

* Fotografije: MBFWLJ

Deli Nazaj