“Nabij do konca, kot doma, sej znaš”, je zasopel sosed, ki mi je altruistično priskočil na pomoč pri nategovanju. Šotora in vrvi, da ne bo pomote. Lekcije niso jenjale, saj je sledilo podnavodilo : “Veš da je treba na trdo nategnt, drgač bo moral en za tabo delat”. Kot je razbrati iz strastnih delovnih krikov, so bile priprave na deseto – jubilejno – leto pavšalističnega kampiranja v polnem teku. Moje misli pa so vmes začele sestavljati bilanco vseh življenjskih resnic, ki jih tovrstno dopustovanje razkrije.

1.) Travarica je univerzalno konvertiblna in vidno likvidna valuta, ki tvori mostove čez kulturne, etnične in politične prepade. Je hkrati univerzalno plačilno sredstvo v kampu, z njo pa ljudje tako plačujejo izposojo orodja, vrvi ali kuhinjskih pripomočkov, kot tudi slavijo res posebne dogodke na dopustu, kot so npr. uspešno napihnjena blazina za otroka, odhod italjanskega soseda ali lepo vremensko napoved.

2.) V prikolicah, avtodomovih in šotorih se seksa, kot da jutri ne obstaja. Kako drugače pojasniti stalen dotok mladih mamic, ki ob začetku sleherne sezone prizibajo z vozičkom na plažo ? Sezona se začne maja – odšejte 9 mesecev in ugotovili boste, da je čas dopusta silno plodnega značaja. Na nek način zanimivo, glede na to, da zasebnost v kampu ne obstaja. Evidentno, večine ljudi ne moti, da strast telesnega združevanja spremlja pogovor italijanske sosede, zvok vrtalnega stroja in dvestota ponovitev Cesarice iz sosednjih parcel.

3.) Gravitacija je sila, ki ne odpušča. Vsak kamp ima namreč neko količino rednih gostov, za katere že po nekaj letih ugotoviš neizogibno : moški trebuhi so v stalnem ofsajdu in ne nehajo vzhajati, medtem, ko ženske grudi nevidna sila vleče ob tla. Kot zanimivost – cena pavšala v grobem ustreza ceni za par umetnih prsnih pnevmatik.

4.) Določen narod, slovanskega porekla, dober v hokeju, katerega ozemlje ne pozna morja (ta narod je bil nekoč združen še z neko drugo slovansko državo) je navtično retardiran brez možnosti za kakršenkoli napredek. A število pripadnikov tega naroda v poslovalnicah rent-a-boat ne jenja.

5.) Teme pogovora v grobem ne presegajo intelektualnega okvira amebe : v kolikor debata ne teče o tem kakšno bo vreme, se neizogibno konča pri tem, ali je princ teme nedolžen ali pa so bile tiste Patrie samo res dober nakup.

6.) Demografska enačba je naslednja : otroci z babicami na migrirajo na morje, starši ostanejo doma, kjer garajo kot črna živina. Glede na količino samodejnih odgovorov o odsotnosti, si upam trditi, da je vsaj nekaj od teh staršev zaneslo.

7.) Tehnologija je usekala tudi po načinu preživljanja dopusta. Medtem, ko sem pred 10 leti vglavnem videval ljudi na plaži, danes gnijejo pred prikolicami in predrkavajo telefone, tablice in ostale naprave. Bržkone nabirajo sveže informacije, da bodo bolj uspešno participirali v diskusijah iz pete točke.

8.) Odnosi med taščami in zeti oz. snahami se na morju ne izboljšajo. Zna priti tudi do nepričakovanih trenj. Ker so prikolice in šotori tesni prostori, se zna zgoditi, da se kdo kdaj nehote obregne ob kakšen dela telesa, ki se ga tudi v sanjah ne bi želel dodatkniti. Nikoli. Okrevanje po tovrstnem incidentu traja dlje, kot bi pričakovali.

9.) Ljudi srečuješ in opažaš v nevsakdanjih okoliščinah : delno gole, ko se preoblačijo; še bolj gole, ko spijejo kakšno travarico preveč; zabuhle v ksiht, ko ravno izstopijo iz sanitarij; zatečene v obraz, kot, da so spali v čebeljnjaku po prepiti noči. Taiste ljudi jemati resno v civilnih in polno oblečenih okoliščinah, ko jih srečaš januarja v mestu, je nemogoče. Brezplačen nasvet: obstoječih ali bodočih poslovnih partnerjev ne vabite v kamp.

10.) Ena (Uno v izvirniku) so čudovite karte, ki niso za barvno slepe, vidno vinjene s slabimi refleksi ali osebke, ki jim ločevanje med levo in desno povzroča akutne težave.

* Članek je bil prvotno objavljen na avtorjevem spletnem blogu Bizaroteka in ga objavljamo z dovoljenjem uredništva. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

Deli Nazaj