Miti o mesu: Organizacija  IARC pod odkriljem WHO je 2015 razglasila rdeče meso in mesne izdelke za rakotvorne; v količini 100g/osebo/dan povečajo verjetnost za nastanek raka za 17 -18%. Kljub temu še vedno ni dovolj znanstvenih dokazov, da genotoksične snovi v predelanih mesnih izdelkih zares povzročajo nastanek raka, zato tudi njihova količina še vedno ni zakonsko opredeljena oz. omejena.

Miti o mleku in mlečnih izdelkih: Mleko in mlečni izdelki  so v medijih velikokrat predstavljeni kot škodljiva živila; Npr.: da je homogenizirano mleko strupeno, da mleko vsebuje mnogo sladkorja in veliko nasičenih maščob, da je mleko namenjeno le teličkom... Res je, da je mleko po svoji sestavi nutritivno bogata prehrana ter nizko energijska: v 100 g mleka je namreč le 3,5% maščob, 3,3% beljakovin, 4,7 % laktoze (mlečnega sladkorja) ter  64 kcal. Večji del mleka predstavlja  voda;  Pa še to: mleko brez laktoze vsebuje sladkor, le v drugačni obliki.  Če mleko nekomu ni všeč ali mu celo povzroča  težave, mu ga ni potrebno piti. Delež ljudi, ki je laktoza intoleranten ali pa preobčutljiv na mlečne beljakovine je dokaj majhen.

Miti o holesterolu: holesterol je molekula, ki jo nujno potrebujemo za delovanje organizma. Del holesterola vnesemo v organizem s prehrano, del pa ga zagotovimo z lastno biosintezo. Prehranski vnos holesterola naj bi le malo vplival na % holesterola v krvi in na razmerje LDL in HDL, ki je dejavnik tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni. Verjetno predstavlja večji dejavnik tveganja za zdravje prevelik dnevni energijski vnos (preobilni obroki), premajhen vnos vlaknin, prevelik vnos deleža nasičenih in trans maščobnih kislin ter premalo gibanja.

Foto: Flickr

Miti o pšenici in glutenu: Ameriški strokovnjak W.Davis na skoraj dvesto straneh svoje knjige razglaša pšenico za največjega sovražnika našega zdravja in povzročitelja povečanega trebuha, ki ga poimenuje kar »pšenični trebuh« ali Wheat Belly, kot je tudi originalni naslov knjige. Žita predstavljajo najpomembnejši vir energije in nekaterih hranil za človeštvo, med najpomembnejše sodi pšenica. Vloga glutena v krušnih žitih je povezana s procesom kaljenja zrn. Elastične lastnosti glutena, ki se razvijejo med zamesom testa pravzaprav omogočajo pripravo krušnih izdelkov. Presnovne motnje, povezane z glutenom so posledica delne razgradnje glutena v prebavnem traktu. Delež ljudi, ki ima motnje zaradi glutena oz. krušnih žit je majhen in se med regijami spreminja.

Miti o rastlinskih živilih: Večina rastlinske hrane je bogat vir antioksidantov; vitaminov, fenolnih spojin, glukozinolatov, mineralov, v manjši meri tudi omega 3 maščobnih kislin in prehranskih vlaknin. Vse te snovi so zelo pomembne za zdravje in delujejo preventivno, predvsem proti prostim radikalom, ki lahko povzročajo bolezenske spremembe v organizmu. Prehranska vrednost rastlinske hrane je večja pri sveži kot pri toplotno obdelani ali zamrznjeni rastlinski hrani. Ekološko pridelana hrana vsebuje več bioaktivnih komponent, zato je bolj zdrava. Vsebuje tudi dosti manj ostankov fitofarmacevtskih sredstev ter težkih kovin.

Miti o veganstvu: 1. človek ne potrebuje živalske hrane=napačno, 2. veganska hrana je bolj tvegana, kot prehrana, ki vsebuje meso=pravilno, 3. veganstvo ni primerno za vsakogar=pravilno. Človek je med evolucijo prilagodil prebavo in presnovo vsejedi prehranski niši. Teoretično je seveda mogoče zaobiti genetske prilagoditve in postati vegan,vendar le tako, da se upošteva priporočila prehranskih organizacij, ki svetujejo trajno dodatno  uživanje preparatov obogatenih z nekaterimi hranili kot so B12, riboflavin, D, Ca, Fe, Zn, Se, nekaterih aminokislin…. Odsvetuje se vegansko prehrano nosečnicam, doječim materam, dojenčkom, otrokom in mladostnikom. Priporoča se tudi redno zdravniško kontrolo statusa kritičnih hranil v organizmu.

Miti o postu: Post je delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času. Post ni čiščenje organizma ali  celo čudežno zdravilo za bolezen. Post v telesu sproži evolucijske mehanizme za preživetje, ki pa niso nič drugega kot presnovni stres. Zdrav organizem ta stres dobro prenese, za bolnike in starostnike pa je ta stres breme.

Mitov o prehrani je seveda še mnogo več, prav tako resnic. Kaj in komu boste verjeli je vaša izbira.

Foto: Manuel Bund // Flickr

Deli Nazaj