Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteDanes nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo bomo v odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu petnajsti del zgodbe. Vabljeni k branju.
Zvone je jezno odrinil varnostnika. Upam, da sem ga naučil, tega Petra, da se tako ne obnaša. Pred celo dvorano objema mojo Bredo. Bo naslednjič pošteno premislil, preden bo objemal neznanke. "Spustite me, spustite me!" se je Zvone otepal varnostnikov. "Gospod, brzdajte svojo jezo," ga je resno opozoril varnostnik. "Tokrat bomo spregledali, kar se je pravkar zgodilo. V prihodnje pa, naj vam ne pade več na pamet takšno obnašanje," je mirno a nadvse resno rekel varnostnik. Zvone si je popravil obleko in se ozrl naokrog, da bi videl kje se obira Breda. Najbrž mu je za petami. In ga bo lepo pogledala, ko bo ugotovila, koliko mi pomeni.
Breda je slonela ob Petru in ga zaskrbljeno gledala. Zvone je nemočno opazoval. Samo malo sem ga udaril. Zdaj se pa valja, kot , da ga pol manjka. Bolje, da grem po Bredo, saj mu bo drugače še začela pihati na rano, tako skrbna kot je. Varnostniki so bili zopet pred odrom. Zvone se ni mogel domisliti nobene pametne poteze, na kakšen način bi prišel do Brede.
Peter se je počasi postavil na noge. Pogledal je gospodično. Resna, zaskrbljena, takšne vrste ženska, na katero se človek lahko zanese. Ni delovala kot druge oboževalke, ki bi naredile vse za en dan z njim.
"Draga publika, živemu človeku se vse zgodi. Čas celi vse rane in pol ure bo dovolj, da pozabim na udarec, ki sem ga pravkar prejel. Dajmo, en aplavz za našega strastnega zaljubljenca!" je začel Peter spreminjati vzdušje v dvorani. Ni želel, da bi to pokvarilo koncert. Naj bo to samo mali dogodek, o katerem bodo govorili še kak dan ali dva, a to koncerta ne sme pokvariti. Poslušalci so zaploskali. Uspelo mi je, si je mislil Peter in nadaljeval: "Se je tudi vam že kdaj zgodilo, draga publika, da vas ljubezen tako prevzame, da izgubite nadzor nad seboj? Vas je kdaj Amorjeva puščica tako zadela, da ste izgubili tla pod nogami? To je posebna ljubezen, globoka, strastna. Nima vsakdo takšne sreče, da bi to izkusil. Zato dajmo, še en aplavz za našega zaljubljenca!" je zmagoslavno rekel Peter.
Občinstvo je navdušeno ploskalo Petrovim besedam. Peter je bil zadovoljen nad razpletom. Vse se je obrnilo njemu v prid. Gospodična mu je dobesedno padla v naročje. Tako milo ga je gledala, ko je imel svoj govor. Lahko bi to situacijo resnično obrnil v svoje dobro . Gospodična mi je kar všeč, si je mislil. Nočem dodatnih scen z njenim fantom, lahko bi se pa imel lepo nekaj časa z njo. Kasneje se bom odločil, noč je še mlada. Me bo že poiskala. Vedno me poiščejo, če želim ali ne. Nikoli mi ni treba niti s prstom migniti. Lepo je biti prepoznaven, si je samoljubno mislil Peter.
Bredi je bilo nerodno zaradi vsega skupaj. Odšla je z odra, preden je Peter zaključil svoj govor. Peter si bo že opomogel, mogoče je že navajen na take situacije. Udarec se bo kmalu zacelil. Jaz pa ne bom tako hitro pozabila današnjega večera. Edinikrat, ko sem se resnično sprostila, resnično uživala in doživela nekaj edinstvenega, se mi pripeti Zvone!! Kako je to mogoče!? Jeza se ji je širila po celem telesu. Čutila je kako narašča jeza v čisto pravi bes. Ustrašila se je svojih čustev. Vedno se je znala zadržati in zgladiti kakršnokoli situacijo brez ostrih besed. Ni verjela v nasilje ali grobost , niti v grdo govorjene ali žaljenje. Toda tokrat, je šel Zvone predaleč. Z dolgimi odločnimi koraki je hitela proti Zvonetu. Ustavila se je tik pred njim, gledala ga je naravnost v oči. Zvone jo je nerodno pogledal. Začutil je njeno jezo.
"Zvone, to kar si danes naredil je šlo čez vse meje. Kaj ti ni jasno!? Nisem tvoja!! Nikoli ne bova par!! Tudi če boš zadnji moški na svetu, ne bova par!! Kolikorat sem te že zavrnila, no povej kolikokrat??!! " je zavpila nanj.
"Še nikoli te nisem slišal reči, da nočeš biti moja," se je branil Zvone. "Če ne razumeš besed med vrsticami, kar ti želim povedati, potem pa naj bo po tvoje. Povedala ti bom tako ,da boš razumel. Zvone, nikoli ne bom tvoja!!" je z jezo in besom povedala Zvonetu kar si je zaslužil.
...se nadaljuje