Spet bo mrzel zimski večer. Dnevna svetloba počasi ugaša, iz hiš pa se živahno kadi. Dobro je treba zakuriti, da nas ne bo zeblo. Skoraj tretjina slovenskih gospodinjstev se ogreva z lesno biomaso (drva, sekanci, peleti). Ta podatek sem našla v zadnji reviji Delo in dom. Verjetno je tudi v Vipavski dolini podoben delež. Medtem ko so peči za kurjenje s sekanci in peleti novejše in tehnološko boljše, se za kurjenje z drvmi uporablja mnoge zastarele in manj učinkovite peči. Tu gre predvsem za kvaliteto izgorevanja. Kako laično preveriti, ali vaša peč dobro izgoreva? Enostavno, poglejte kaj prihaja iz dimnika. Če se dima skoraj ne vidi, je prozoren in vas sosedje sprašujejo, ali sploh kaj kurite, potem imate peč z dobrim izgorevanjem. Če je dim dobro viden, bele, sive, rjave barve, potem je izgorevanje slabo. Več kot je dima in bolj kot je opazen, slabše je izgorevanje. Kakovost izgorevanja nam pove tudi barva plamena pri gorenju, svetlejši ko t je plamen, boljše je izgorevanje. Pri dobrem izgorevanju bo tudi pepel zelo svetle barve. Slabo izgorevanje pomeni prenizek izkoristek drv in posledica so višji stroški kurjave. Za slabo izgorevanje sta dva razloga, prvi je zastarela kurilna naprava, drugi pa so drva slabe kvalitete. Ob slabem izgorevanju se tudi v dimniku nabira več saj in katranskih oblog, kar pomeni večje požarno tveganje. Tudi dimnikar bo imel več dela z ometanjem. V takem primeru je modro razmisliti o nakupu nove kurilne naprave. Za menjavo kurilne naprave – peči ali štedilnika, kar je znaten strošek, so na voljo subvencije s strani Ekosklada. Pred nakupom pri trgovcu preverite, ali je izbrana peč subvencionirana. Za prejemnike socialne pomoči ali varstvenega dodatka je subvencija 100%. Za manjše kurilne naprave je obvezen odstotek izgorevanja med 70 in 80 odstotki, odvisno od tipa kurilne naprave.

Zadnjič sem se peljala v zgodnjem jutru po naši dolini in opazovala mesta in vasi, vsak kraj je bil zavit v sivo dimno meglo iz naših kurišč. V vsakdanjem hitenju se ljudje čisto premalo zavedamo, koliko saj in drugih snovi, nastalih pri gorenju, vdihujemo in to prav gotovo ni dobro za naše zdravje. Tudi to je dober razlog za menjavo peči, saj sami podihamo največ onesnaženega zraka iz svojega dimnika.

Mnogi v pečeh in štedilnikih pokurijo plastificiran papir, različno embalažo, tudi plastiko. Pri gorenju takih snovi nastajajo strupeni plini, posebej občutljivi nanje so otroci in starejši ljudje. Vse prevečkrat vidim, kako se iz kakšnega dimnika kadi črnosiv, sajast dim. Kaj presneto vendar kurijo, se vprašam? Embalaža sodi v zaboj za odpadke na ekološkem otoku. Dopustno je kuriti le časopisni papir in karton. Najbolj pa me boli srce, ko vidim, da nekateri sovaščani pepel stresejo naravnost čez zid v potok. To je res škodljivo početje. Kajti veliko srečo imamo, da živimo v deželi, kjer imamo veliko izvirov čiste pitne vode, studencev in potokov. Pazimo nanje in jih ohranimo čiste! Morda bi morali videti, kakšna voda teče iz pipe kje drugje na svetu, na primer v glavnem mestu Kitajske, Pekingu. V hipu bi vam bilo jasno, kakšna dragocenost je čista voda. Takrat bi našo studenčnico veliko bolj cenili. Pepel sodi med ostanek odpadkov, v zabojnik ga nesemo ohlajenega.

V mnogih majhnih dejanjih se vidi naš odnos do narave, soljudi in lastnega zdravja, eno od teh je gotovo skrb za dobro izgorevanje in čist zrak!

Vas lepo pozdravlja Zeleni Franček

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj