Z namenom, da bi lažje preživeli naslednje dni sem vam pripravila poljuden psihološki slovar. Z večjim razumevanjem sebe in drugih bomo lažje prenesli stiske, ki nam jih prinaša izzivov polno pomladno obdobje.

Kolektivna travma je travma, ki jo utrpi celotna populacija.  Beseda travma izhaja iz grščine in pomeni udarec. Lahko označuje telesno ali duševno poškodbo, ki jo je posameznik utrpel.

Kolektivne travme vplivajo na celotno kulturo neke države, ki je tovrstno travmo doživela. Med kolektivne travme sodijo predvsem vojne, naravne katastrofe in seveda tudi pandemije.

Trenutno smo sredi pandemije in se še ne zavedamo kakšne posledice bo pustila v naših življenjih. Trenutno dogajanje bo vplivallo na to kako se bodo morda tudi trajno spremenili naši odnosi, druženja, morda celo način pozdravljanja in še marsikaj.

Posameznikov odziv v trenutku travme izhaja iz najstarejšega predela možganov. Temu predelu se reče tudi reptilski možgani. Tej možgani odreagirajo zelo hitro in sicer na dva prevladujoča načina, prvi je boj in drugi je beg, tretji manj pogost način je otrplost. Otrplost je tisti mehanizem, ki pove plenilcu, da sem mrtev, torej me ne bo lovil in napadal.

Zaenkrat se še začudeni privajamo na novo realnost brez javnega življenja. K sreči obstajaja internetno druženje, ki vsaj malo nadomesti pravo druženje.

V tem obdobju, ko so družine bolj skupaj se vse težave povezane z nasiljem stopnjujejo. K tem težavam se pridružijo še finančne težave, saj ima veliko otrok v šoli topel obrok, ki si ga doma ne morejo privoščiti. Poleg tega je še gospodarska nestabilnost, ki bo lahko marsikoga pustila brez zaposlitve in s kreditom. Stopnjujejo se tudi težave povezane z odvisnostmi. V Sloveniji je to predvsem alkoholizem, vendar ni za zanemariti ran, ki jih pustijo nekemične odvisnosti, tudi če niso vidne navzven.

Težave, ki jih povzroča ta kolektivna travma bodo izbruhnile v večjem obsegu, takoj ko se bomo vrnili v t.i. novo normalnost. Pravijo, da nas čez 9 mesecev čaka povečanje števila rojstev, vendar je potrebno računati tudi na povečanje števila konfliktov in ločitev. Čedalje strožji izolacijski ukrepi bodo marsikje pustili prosto pot nasilju, ki se mu žrtve ne bodo mogle ogniti. Tudi druge stiske, ki so bile prej morda še znosne se bodo stopnjevale. Porast duševnih motenj bo večji po krizi. Dlje kot bodo trajale izredne razmere in hujša kot bo stiska, težje travme bodo nastale. Posledice se bodo v celoti pokazale po preteku travmatskega obdobja. Svoj celotn obseg bodo posledice kolektivne travme pokazale v tednih in mesecih po vrnitvi v »normalnost«. Okrevati bomo morali posamezniki in družba kotcelota. Že sedaj je jasno kako ranljivo je naše globalno gospodarstvo in predvsem trgovina, za ponovno stabilizacijo bomo morda potrebovali celo leta.

Generacije, ki so bile rojene v vojnem in povojnem času zelo cenijo hrano, saj so utrpele pomanjkanje. Kakšne spremembe bo to krizno obdobje pustilo v kolektivnem spominu in pri vseh, ki ga bodo preživeli bomo še videli.

Silva Pavlin, svetovalka v Informativno-svetovalni pisarni Ajdovščina, Zavoda Pelikan-Karitas. V času karantene in tudi sicer sem dosegljiva na telefonski številki 030-646-946, po e-mailu: pelikan.ajdovscina@gmail.com, na FB: Silva Pelikan in po Skypu: Silva Pavlin. 

* Naslovna fotografija: Pixabay

Deli Nazaj