Beseda psihoterapija označuje proces zdravljenja z besedo. Žal, v Sloveniji psihoterapija in svetovanje še nista zakonsko urejena. Zaradi tega lahko prihaja do zlorab, saj se za psihoterapevta ali kakšnega koli svetovalca lahko proglasi vsakdo. V Soveniji imamo peščico dobrih psihoterapevtskih šol in poleg njih še veliko novodobniških šol (oz. tečajev), kjer psihologijo mešajo z raznimi skorajda magičnimi praksami. Veliko oseb, ki ne zmore primerne samorefleksije in razlikovanja lastnih občutij od ostalih občutij, (drugih oseb, odnosov…), se spušča v terapevtsko delo za katerega niso usposobljeni in tako lahko naredijo veliko škode.

Usposobljeni psihoterapevti gredo skozi tri stopnje učenja. Na prvi se učijo psihoterapevtske teorije. Na drugi izpeljejo svojo lastno psihoterapijo. Tretja je psihoterapevtsko delo pod supervizijo psihoterapevta supervizorja.

Psihoterapija je lahko kratka, torej usmerjena v reševanje določene težave. V teh primerih se velikokrat uporablja vedenjsko – kognitivni pristop. Pristop je zelo učinkovit, vendar se pri prekratki obravnavi lahko pripeti, da se odpravi le simptom in vzrok ostane. To povzroči, da se ob morebitni povrnitvi simptoma mora oseba ponovno vrniti k terapevtu. Večina kliničnih psihologov, ki so plačani iz zdravstvene zavarovalnice in so tudi psihoterapevt uporabljajo to metodo.

Druge psihoterapije so dolotrajnejše, nekatere trajajo celo leta. Tukaj mislim predvsem na razvojno analitske pristope. Dolgotrajna psihoterapija podpira osebnostne spremembe in omogoči, da se odpravi vzroke za težave. Takšen pristop podpira osebnostno rast, ki je žal dolgotrajni proces.

Pri vseh vrstah psihoterapij se z besedo, ki tvori terapevtski odnos ali delovno alianso postopoma spreminja nevrološki ustroj možganov. Emocije ali tisto, kar nas premakne se začnejo tako postopoma spreminjati. Boleč spomin, ki ga v sedanjem odnosu podpremo z razumevanjem in sočustvovanjem se v spomin-možgane ponovno zapiše v manj boleči obliki.

Čustva prebivajo predvsem v telesu. Otrok se rodi z nerazvitimi možgani. Možgani se zelo intenzivno razvijajo do tretjega leta starosti in to v odnosu z otrokovim negovalcem. Telesni občutki so primarna zaznava in iz njih izvirajo vsa čustva. Velja tudi obratno čustva prebivajo v telesu, predvsem v možganih. Možgani se razvijajo kot socialni organ, v odnosu z negovalcem (mama) in drugimi osebami. Ravno tako, če želimo spreminjati način razmišljanja, ki postane na nek način avtomatičen, potrebujemo korektivni odnos, ki bo to spremembo omogočil.

Veliko oseb ima težavo pri ločevanju telesnih občutkov in čustev. (Zapis ostane predvsem v delu možganov imenovanem amigdala. Ta del se hitro razvije in skrbi za tako imenovani telesni spomin, ki se razvije pred epizodičnim spominom.)

Čustev se ni mogoče kar znebiti, saj ostanejo zapisana v telesu. Beseda emocija, ki je sopomenka besedi čustvo pomeni gibanje ali tisto, kar te premakne, gane. Čustva nas  vodijo skozi življenje in potrebno jim je posvečati več pozornosti, nege in premagovati njihovo destruktivno moč s prijateljskimi pogovori in pogovori v družini, ko pa to ne zadostuje je smiselno poiskati strokovno pomoč. Z svobodnim gibanjem čustev bomo pridobili pravo življenjsko svobodo, ki nam bo dala moč za preživetje v še tako strogi karanteni.

Za trenutne stiske se lahko obrnete na strokovnjake po telefonu in drugih medijih. Naj bo ta mirna pomlad priložnost za razcvet duhovnosti. Negujte svoja čustva in odnose. Če ste v stiski vedite, da niste sami in da rešitev obstaja. Ne bodite samim sebi zapor. In v kolikor ste postali ječar svojih čustev vedite, da je čustveni zapor takšen, da ima ključ in ključavnico na notranji strani.

V kolikor potrebujte pogovor in podporo pri spoprijemanju s težkimi občutji in odvisnostjo me pokličite na 030-946-646 ali pišite na pelikan.ajdovscina@gmail.com. Uradne ure po Skypu: torek 9.00-12.00 in četrtek 16.00-20.00. mag. Silva Pavlin- Zavod Pelikan- Karitas, program: Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Za podporo se zahvaljujem Občini Ajdovščina.

* Naslovna fotografija: Pixabay

Deli Nazaj