"A ji res zapojeva podoknico?" je vprašal Rocco. Peter ga je zamišljeno pogledal. "Ne vem, resnično ne vem, kaj bi naredil," je odvrnil Peter. "Ti si pevec, ti to znaš, jaz sem mehanik in lahko le trobim s hupo," se je zasmejal Rocco. "Mehanik si?" je ponovil Peter za njim. "Si tudi ti s teh koncev?" je zanimalo Petra. "Le par naselij naprej živim," je rekel Rocco. " A ji zapojeva pesem Marijana?" se je domislil Peter. "Lahko bi zapela Marijana, ja, dobra ideja Peter," je Rocco prijateljsko objel Petra.
Ustavila sta se po Bredinih navodilih in začela prepevati pod enim od oken: "Marijnaaaa, slatka mala Marijanaa, tebe ču čekat jaaaa". V tistem hipu so se odprla vsa okna, ne samo Marijanino. Mama, babica, dedek, še sosedje so pokukali izza svojih oken. Marijana je debelo pogledala, in se začela smejati na ves glas, malce od navdušenja, malce od presenečenja: "Peter, Rocco, kakšno lepo presenečenje. Tega mi pa ni še nihče naredil. Še nihče mi nikdar ni zapel podoknice." "Babica, a so tudi tebi tako peli fantje, v tvojih mladih letih?" je Marjana vprašala svojo babico. Babici so se zaiskrile navihane oči: "Pa še kako so peli, kaj takega ne slišiš več, vse se potiho dogovorite po telefonih. V mojih časih je bilo lepo. Ti vaši telefoni, vam bodo veliko vzeli. Samo povem, samo povem," je zmajevala z glavo babica, vedno polna nasvetov, če si jih želel slišati ali ne.
"Peter, Rocco, stopita naprej, bosta spila kavico?" ju je povabila Marjana. "Lahko bi spila kavo, kajne Peter?" se je odzval vabilu Rocco in nadaljeval: "Čakava Bredo, po poti smo se srečali, kmalu bo tu. Prišel sem pogledat kako se imate." "Vse je odlično, včeraj je bilo odlično, danes se mi je zaradi vaju začel dan odlično," je bila zadovoljna Marjana z začetkom dneva in začela pripravljati kavo za goste.
"Tukaj sem," je prišla še Breda. "Breda, poslušaj kakšno presenečenje sta mi pripravila Peter in Rocco. A veš, da sta mi zapela podoknico?" je bila navdušena Marjana. Breda je pomežiknila fantoma in rekla: " Le česa vsega se ne spomnijo, kdo bi si mislil, da počnejo še kaj takega". " Še eno kavo zame prosim," je naročila Breda. " Najbolje, da spijemo zunaj kavo, pod lipo. Breda mi lahko pomagaš, prosim, vzemi kekse. Glej, tam na drugi polici so," je prosila Marjana. Breda je zagledala čokoldane kekse, odprla je škatlo in en keks kar takoj pojedla. Marjana jo je opazila in jo pohecala: "Keksi so za goste". "Poskusila sem, če bodo dovolj dobri za goste, nisem prepričana, če so res dobri, še enkrat se bom prepričala," se je zasmejala Breda, medtem, ko je snedla drugi keks.
Posedli so se okrog mize pod lipo, pili kavo in obujali spomine prejšnjega večera. Še popolni neznanci nedolgo tega, so klepetali kot, da se poznajo že celo večnost. Breda je zavzdihnila: "Žal se moram posloviti, kmalu bom začela delati."
... se nadaljuje
Kot v raju - prvi del
Kot v raju - drugi del
Kot v raju - tretji del
Kot v raju - četrti del
Kot v raju - peti del
Kot v raju - šesti del
Kot v raju - sedmi del
Kot v raju - osmi del
Kot v raju - deveti del
Kot v raju - deseti del
Kot v raju - enajsti del
Kot v raju - dvanajsti del
Kot v raju - trinajsti del
Kot v raju - štirinajsti del
Kot v raju - petnajsti del
Kot v raju - šestnajsti del
Kot v raju - sedemnajsti del
Kot v raju - osemnajsti del
Kot v raju - devetnajsti del
Kot v raju - dvajseti del
Kot v raju - enaidvajseti del
Kot v raju - dvaindvajseti del
Kot v raju - triindvajseti del
Kot v raju - štirindvajseti del