Generacije se spreminjajo, trenutno imamo opravka z generacijami, ki so zrastle v blaginji s premisivno vzogjo. Večkrat sta se ta dva dejavnika združila še z odsotnostjo staršev, saj so veliko delali, da bi lahko svojemu »otroku omogočili vse«. Posledično imamo velik delež oseb te generacije, ki niso izgubile motivacije in smisla, saj ga nikoli niso imele. Veliko je odvisnikov, ki so pri svojem odraščanju doživeli eno od skrajnosti. Prva je bila materialno razvajanje, da so se starši odkupili zaradi njihove odsotnosti in druga je hiperprotektivnost staršev, ki je maldostnikom onemogočila, da bi si nabrali svoje izkušnje in toleranco na frustracijo. Ciljev ta skupina ni nikoli izgubila, saj jih tudi ni imela, ker so jih s svojimi predstavami o idealnem živjenju vodili starši. Tako, da se pri obravnavanju odvisnikov  srečujemo z vedno manj zrelimi mladimi odraslimi in odraslimi. Začetek poti je ne zgolj skrb zase, temveč tudi iskanje lastnih ciljev, motivacije in na nek način sebe samega.

S svojci odvisnikov sodelujemo na več načinov, med najpomembnejšimi je skupina za svojce, kjer si svojci delijo izkušnje pod terapevtskim vodstvom.

Skupine za svojce so pomembne, saj se v njih tudi svojci odvisnika, ki so ponavadi bodisi sorodniki-starši ali partnerji in se soočijo s svojim delom odgovornosti pri nastanku, nekateri tudi vzdrževanju in seveda predvsem pri zdravljenju odvisnosti.

Veliko hiperprotektivnih svojcev, ki so svoje otroke vzgajali ko je bilo nekako modno imeti »indigo otroke«, ki so prišli na zemljo s poslanstvom, da jih nekaj naučijo zelo težko sodeluje na teh skupinah. Predvsem želijo, da »jim popravimo svojca, ki so ga pripeljali«, pri tem pa zanemarjajo svoj pomen in svojo vlogo pri spreminjanju tako družinske dinamike, kakor pomembnosti sprejemanja posameznika pri njegovem spreminjanju in dozorevanju.

Najtežji primeiri so tisti v katerih se pomembni drugi (oseba, ki predstavlja bistveno podoporo pri zdravljenju) znajde v vlogi tistega, ki omogoča in podpira odvisnost, tudi če tega ne želi. V pretirani skrbi za svojca, ki je ponavadi otrok ga starši zavirajo pri osamosvajanju, saj bi ga tako na nek način izgubili in mu omogočajo pogoje v katerih lahko nadaljuje s svojo odvisnostjo. V teh primerih je najtežje postopati pri delu s svojci, saj je spoznanje, da na nek način podpirajo odvisnost zelo boleče, vendar je njihova sprememba skorajda nujna za uspeh pri urejanju odvisnika.

Skupine za svojce in bližnje osebe odvisnikov se lahko udeležite po predhodnem srečanju v pisarni.

Piše svetovalka: mag. Silva Pavlin- Zavod Pelikan- Karitas, program: Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Dosegljiva sem na telefonski številki 030-946-646, pišete mi lahko na pelikan.ajdovscina@gmail.com. Uradne ure so vsak torek 9.00-12.00 in četrtek 16.00-20.00 na Gregorčičevi ulici 17 v Ajdovščini. Za podporo se zahvaljujem Občini Ajdovščina.

Deli Nazaj